Marsikomu je prejšnji teden pozornost vzbudilo opozorilo Agencije Republike Slovenije za okolje. Zaradi nizkih temperatur in vetra so namreč meteorologi za sredogorje in visokogorje napovedali občutek mraza od –30 do –38 stopinj, bolj kot zadnje tedne pa nas je zeblo tudi v nižinah. Občutek mraza je seveda subjektiven, a odvisen je tudi od številnih zunanjih vplivov. Kdaj in zakaj nas torej bolj zebe, smo vprašali klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, profesorico in vodjo Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Je »občutek mraza od –30 do –38 stopinj« pri nas še običajen ali je že ekstremen?

Januar je pri nas v povprečju najhladnejši mesec v letu in takrat do nas lahko občasno prodre zračna masa iz arktičnih predelov, seveda ne vsako leto. In če prodor ledenega zraka spremlja še veter, je občutek mraza zelo velik. To se zaradi podnebnih sprememb dogaja vse redkeje, zato lahko rečemo, da gre kar za ekstremen pojav. Pred desetletji je bilo to mnogo pogosteje. Uradno izmerjenega največjega občutka mraza do zdaj nimamo. Vendar pa ga lahko ocenimo za visokogorje, kjer bi bil ob temperaturi zraka –25 stopinj in hitrosti vetra 80 kilometrov na uro –45 stopinj.

Kako se spreminja občutek mraza zaradi temperature zraka, vetra in drugih dejavnikov?

Človek potrebuje čim bolj stalno telesno temperaturo. Njeno uravnavanje je odvisno od produkcije in prejete toplote na eni strani in od izgube na drugi. Ko izguba toplote prevlada, se temperatura telesnega jedra in okončin zmanjša. Takrat nas ne le zebe, ampak to lahko vodi v hipotermijo ali poškodbe tkiv. Telo nas na podhladitev opozori z drgetanjem, če pa se padanje temperature nadaljuje, lahko nastanejo celo motnje srčnega ritma. Veter močno poveča izgube toplote zaradi konvekcije in zato ima najbolj hladilni učinek. Občutek mraza se zato izračuna po posebni formuli, ki vsebuje kot glavno spremenljivko prav hitrost vetra.

Zakaj nas lahko pri –2 stopinjah zebe veliko bolj kot kakšen drug zimski dan pri isti napovedani temperaturi zraka?

Na občutek mraza vpliva veliko dejavnikov. Veter, kot rečeno, ga takoj poveča. Tudi ob višji vlagi imamo občutek, da je bolj mraz, kot kaže termometer, posebno če so naša oblačila navlažena. Obstaja še razlika med dnevom in nočjo: ponoči je občutek mraza zanesljivo večji ob isti temperaturi zraka kot v sončnem dnevu.

In kakšen je občutek mraza na Primorskem, kadar močno piha burja?

Hitrost vetra dosega svoj učinek predvsem pri negativnih temperaturah zraka, pri pozitivnih veter nima enakega hladilnega učinka. Za povrh piha burja v sunkih, mere za občutek mraza pa upoštevajo veter s stalno hitrostjo. Seveda je vseeno občutek mraza ob burji večji, za približno oceno povejmo, da pri temperaturi zraka 5 stopinj ob zmerni burji znaša od dve do tri stopinje manj.

Več v reviji Zarja št. 2. 10. 1. 2017