reuters

Mirne vesti lahko zapišemo, da nas že dolgo ni nihče obnorel tako, kot je to uspelo Luki Dončiću, fantu, ki bo 28. februarja dopolnil šele 20 let. Talent, ki se rodi in razcveti zelo zelo redko, pravijo poznavalci in ga po zgolj nekaj mesecih igranja v ameriški NBA, najmočnejši košarkarski ligi na svetu, primerjajo z največjimi imeni v zgodovini tega športa. Navijačev pa ni osvojil zgolj s svojimi igrami, ampak tudi s svojim obnašanjem zunaj igrišča. Prijazen, skromen, hkrati pa letom primerno igriv in včasih tudi prikupno otročji.

Tekst: SIMONA FURLAN

V ligi NBA je nekaj Slovencev doslej že pustilo kar odmevno sled, zadnja leta nas je tako na primer navduševal Goran Dragić, a njihova pot med najboljše ni bila niti približno tako bliskovita kakor Dončićeva. 

Številka 77 obnorela Američane.Luka, ki je zaradi svoje dobre igre zelo resen kandidat za najboljšega novinca v NBA v tej sezoni, je bil, kot zagotovo veste, nedavno celo blizu nastopa na tekmi zvezd, a tudi nekaj več kot štiri milijone glasov navijačev – župan Dallasa je prebivalcem »grozil« celo s policijo, če ne bodo glasovali za Luko – ni bilo dovolj, da bi nastopil med elito. Igralci in trenerji mu, zelencu iz Slovenije, niso dali dovolj glasov. Kriva sta zavist in ljubosumje, so prepričani Dončićevi navijači. Ki so med daleč najbolj strastnimi in predanimi. Dres s številko 77, ki jo pri Dallasu nosi Luka, je med najbolje prodajanimi navijaškimi izdelki. In to, da je Luka po komaj nekaj mesecih igranja v Ameriki dobil celo svojo pesem, Halleluka (priredba Hallelujah oziroma Aleluje), veliko pove o tem, kako navdušeni so nad njim Američani.

Veliki črni fantje priznali zmoto.Seveda je krivo tudi to, da so Američani Luko pričakali s svojo običajno vzvišenostjo nad evropsko košarko oziroma košarkarji. Saj jih je treba razumeti, na velikih mednarodnih tekmovanjih se le redko katera evropska ekipa lahko približno enakovredno kosa z ameriškimi »sanjskimi« moštvi. Tudi nekatera velika evropska imena v NBA, kot na primer legendarni Dirk Nowitzki, Lukov mentor in prijatelj pri Dallasu, še niso dovolj, da bi bili Američani spoštljivejši do Evropejcev. Ni bilo malo tistih, ki so omalovažujoče govorili o tem, da liga, v kateri je 18-letnik izbran za najkoristnejšega igralca – Luka je namreč to postal v svoji zadnji sezoni v dresu španskega Reala –, ne more biti prav kakovostna. Tudi uvrstitev Luke v najboljšo peterko na evropskem prvenstvu, na katerem je čudežno slavila prav Slovenija, jih ni prepričalo. Zdaj, po nekaj več kot petdesetih tekmah Luke v dresu Dallasa, se ti veliki ameriški črni fantje, ki so bili tako vzvišeni, posipajo s pepelom in priznavajo, da je Luka zares fenomen. Čudežni deček. Naš, slovenski čudežni deček, dodajamo ponosno.

Srčni slovenski navijači.Slovenci smo znano in priznano vrhunski navijači, kar zdaj spoznavajo tudi v NBA. Na nekaj tekmah Dallasa so v odmoru med četrtinami v čast glasnih slovenskih navijačev, s katerimi se je Luka tudi družil, se z njimi fotografiral in jim delil avtograme, zavrteli Zdravljico. Kaj jih čaka 28. marca, ko se bosta pomerila Dallas in Miami, torej Dončić in Dragić, se ameriški organizatorji najbrž niti ne zavedajo. Na tribunah naj bi bilo namreč kar okrog dva tisoč slovenskih navijačev, v Ameriko se odpravljajo delat promocijo tudi slovenski vinarji, na primer, so pa slovenski politiki rekli, da jih tam, vsaj uradno, ne bo. Na srečo.

Ve se, kje je njegovo srce.So pa bili trenutki, ko smo Slovenci tudi malce trepetali, ali bo Luka dejansko naš. Lahko bi se namreč obrnilo tudi drugače. Nadarjenega fanta, ki je že pri trinajstih letih odšel v madridski Real, bi v svojo reprezentanco z veseljem sprejeli Španci, zaradi srbskih korenin so ga snubili tudi Srbi. Luka, kot se je pokazalo pozneje, pa ni nikoli razmišljal o tem, da ne bi igral za Slovenijo. Ve se, kje je njegovo srce. Pa čeprav rad posluša srbsko oziroma balkansko glasbo, zato se je na družbenih omrežjih na primer spoštljivo poklonil spominu na v prometni nesreči tragično preminulo legendo Šabana Šaulića, in bo večno hvaležen za leta, preživeta v pogonu madridskega Reala.

V središču medijske pozornosti.Real, v katerem se je mladenič kalil in naučil prevzemati odgovornost v najbolj napetih in odločilnih trenutkih, je iz fantiča naredil moža. Njegovo zrelost, ki jo hvalijo tudi ameriški mediji, gre zagotovo pripisati tudi temu, kar so ga naučili pri Realu. O tem, kako težko in hkrati pogumno je bilo spustiti trinajstletnika iz svojega varnega naročja, lahko seveda veliko pove njegova mama Mirjam Poterbin.

Življenje pod medijskim drobnogledom za družino Dončić zagotovo ni vedno najlažje. Američani so njegovo privlačno mamo sprejeli podobno navdušeno kot Luko, tako kot pri nas se tu in tam poigrajo z odsotnostjo očeta Saše Dončića in vestno beležijo vsako objavo Lukovega dekleta Anamarije Goltes na družbenih omrežjih. Veliko vpogleda v Lukovo zasebnost javnost niti na tej niti na oni strani oceana nima. Vemo, na primer, da sta bila z Anamarijo po tekmi zvezd tri dni v mehiškem Cancunu, tam si je Luka lahko odpočil od norega ritma igranja tekem v NBA. Da imata ljubkega psička pasme pomeranec z imenom Hugo Šmeker. Da je za 18. rojstni dan, takrat še v Španiji, za darilo dobil rdečega fička, tega je sicer zamenjal za bolj praktičnega (in seveda prestižnejšega) porscheja. In da je, kot ga je »zatožil« kar trener Dallasa, ki Luko sicer ob vsaki priložnosti izjemno hvali, malce prevelik ljubitelj teksaške in italijanske hrane.

Več v Zarji,26.2.2019