Mojstrica koktajlov je preprosta gospodinja

Se opravičujemo za vsiljivost – kaj bo (je bilo) danes za kosilo?
Pri hitrem tempu vsakdanjega življenja se včasih zgodi, da pozabim na kosilo. Potem pa se pokaže rešitev kot na dlani – juhica in solata. Proti večeru sem pripravila osliča, pečenega v pečici, obogatenega z limono, peteršiljem in česnom, ter na lističe narezan pečen krompir, ki sem mu dodala še čebulo, papriko in česen. Pomembno je, da se krompir v pečici peče skupaj z ribo, da se navzame vseh arom.

Kaj je za vas idealno kosilo?
Čudovito je, če mi ga pripravi kdo drug in me s tem pocrklja. Všeč mi je občutek, da se je nekdo potrudil zame. Sicer pa je zame idealno kosilo takrat, ko imam dovolj časa, da ga v miru skuham. Običajno je to ob nedeljah. Takrat je obvezna goveja juha, potem pa naprej po navdihu dneva: meso ali riba, morda musaka, lahko je zeljna ali mesna, in velika skleda solate. Za posladek so največkrat kar sladoled, kakšna rahla rulada ali palačinke.

Kdo kuha pri vas doma?

Najpogosteje kuham jaz. Pozimi čez teden že dan prej pripravim jedi na žlico (golaž, segedin ...), naslednji dan pa dodam prilogo, kot so krompir, ajdovi žganci ali riž. Občasno me s svojimi idejami o kuhi preseneti sin in pripravi pico, popeče hrenovke ali celo puranje pleskavice z jajcem.

Katero jed najpogosteje pripravite?
Zmagovalna kombinacija in veselje so vedno zrezki »à la Draga«, zraven pa pire krompir po receptu moje mame. Če smo v stiski s časom, me rešujejo razne solate, pripravljene po navdihu. Velikokrat svoje bližnje razveselim tudi s špinačo, tortiljami ali rižem z omakami po trenutnem navdihu.

Kaj morate nujno imeti v svojem hladilniku?

Ne gre brez solate, jajc, sadja, domače marmelade in sira grana padana ali starane gavde, pa tudi ne brez jogurtov in piščančje salame. Na zalogi so tudi penine in brezalkoholni otroški šampanjci, ker si vedno poiščemo razlog za praznovanja.

Koga bi radi povabili na kosilo in zakaj?
Vse tiste prijatelje, ki jih imam neizmerno rada, a jih zaradi prehitrega ritma življenja videvam dokaj redko. Zimski dnevi so prekratki, zato te stvari nadomestim poleti, ko jih razvajam na »naši plaži«, kot jaz rada rečem kotičku poleg hiše, kjer stojita ogromna miza in kamnit žar ter na dosegu roke še zelenjavni vrt. Teh povabil so moji najdražji zelo veseli, saj uživamo v resnično sproščenem razpoloženju, smehu, hrani in pijači, navsezadnje pa je to največ, kar lahko človek naredi za svojo in njihovo dušo.

S kom najpogosteje sedite za mizo?

Najpogosteje z domačimi. Naš obed spremljata prijetno razpoloženje in sproščen klepet, včasih pa tudi kakšna »inventura«. Takrat ima običajno glavno besedo moj najstnik, kar je logično, saj se njemu »dogaja«. Posledično pa je veliko veselja in smeha ob njegovih vedno novih prigodah.

S čim se najraje pregrešite?
Ne morem se upreti domačim piškotom, tistim pravim, ki me spominjajo na peko moje stare mame. Ob piškotih me pogosto zanese. Ne znam se ustaviti in posledično me nato preganja slaba vest.

Česa na krožniku ne marate preveč?
Že iz mladosti na svojem krožniku nikakor ne maram hrenovk. Nekega večera, ko sem prišla domov, je v kuhinji, kjer smo imeli na kuhinjskem pultu manjši televizor, moj brat veselo jedel hrenovke, na televiziji pa so predvajali posnetek neke operacije. Od takrat dalje ne jem kuhanih hrenovk.
Če že morajo biti hrenovke, naj bodo dobro zapečene na žaru, tako da se njihov okus povsem spremeni.

Kateri od obredov, povezanih s prehrano, vam je všeč, katerega pa ne marate?
Všeč sta mi predvsem nabava in kuhanje. Še posebej sem vesela, če mi uspe kakšna posebna zadeva, na primer martinova raca, ajdovi žganci, nekoliko drugačne in atraktivne omake. Rada odločam o izboru vina oziroma pijače. Vedno me veseli postavitev in okrasitev mize, še zlasti v prazničnih dneh. Nisem navdušena nad peko oziroma takrat, ko je treba ure in ure preživeti pri pripravah sladkih jedi. Seveda spečem tudi piškote in celo potico, a ne z največjim veseljem.