»Mislim, da je skrajni čas, da se slovensko zdravništvo znova zave svojega moralno-etičnega poslanstva in odgovornosti do bolnikov ter se neha tako vehementno ukvarjati le s ceno svojega dela!« Tako jasno, razumljivo, iskreno in pogumno opozarja zdravnica, ki odnos z bolniki vseh osemintrideset let dela napolnjuje tudi s človečnostjo in empatijo. Zlata Remškar je zdravnica, ki se zaveda stiske pacientov in jim skuša pomagati bolj, kot je zapisano v kateremkoli dokumentu, ker ni pozabila, da je njeno poslanstvo tudi človeška pomoč. Tudi zato je zastopnica bolnikovih pravic za Gorenjsko in deležna najdragocenejšega ter redkega darila: zaupanja in spoštovanja bolnikov!

Ste specialistka interne medicine – pnevmologinja in hkrati varuhinja bolnikovih pravic. V teh časih zveni to kontradiktorno, čeprav bi morali zdravniki vedno varovati bolnike in njihove pravice.
Sem vašega mnenja: zdravniško znanje daje dodatno razsežnost funkciji zastopnika bolnikovih pravic. Nekatere stvari, ki jih lahko nekdo, ki ni poklicno usmerjen na to področje, zmotno opredeli kot bolniku storjeno krivico, lahko kot zdravnik vidiš drugače. Zavarovalnice so zadnja leta oklestile ležalne dobe, bolniški stalež, zdravila …

Poskušajo oklestiti, toda upam, da zdravniki delujemo tako, da izhajamo iz stroke in da se na strokovnih področjih ne prilagajamo takim trendom. Jaz se ne prilagajam, pa zato nimam težav.
Verjetno opažate, da kar nekaj zdravnikov ne dela tako?
Nedvomno ne delujemo vsi vedno tako, kot bi morali in mogli; nekateri so bolj dovzetni za to, kar se nam dogaja v zadnjem času.
Bolniki si želimo, da bi se zdravniki pogovarjali z nami vljudno in razumljivo, da bi si vzeli čas za razlago, da bi pojasnili napako in se zanjo opravičili – in to je v glavnem vse. Jaz tega še nisem doživela in tudi ne poznam nikogar, ki bi.

Pred leti sem po naključju srečala bolnika, ki je želel drugo mnenje o svojem zdravstvenem stanju: več let je bil ta mladi bolnik obravnavan pri različnih zdravnikih in na pregled mi je prinesel vso svojo zelo obsežno zdravstveno dokumentacijo. Pregledala sem jo in ugotovila, da je po nepotrebnem opravil veliko preiskav, tudi odprto biopsijo zdravih pljuč! Prijela se ga je začetna diagnoza, ki pa ni bila podprta s preiskavami. Nobeden od zdravnikov ni pregledoval predhodnih izvidov. Odločila sem se, da bom primer pokazala v lokalnem okolju svojim kolegom – pa so se prepoznali! Razprava se je nato usmerila v nekolegialnost! Zelo občutljivi smo in vzgajani v kulturi, da ne delamo napak!

Več v Jani št.37, 14.9.2010