Zarja Jana

1. Najprej: potrebujemo več dolgoročnih raziskav. S tem bi se nujno moral začeti ukvarjati tudi naš Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki trenutno nima niti enega zaposlenega, ki bi se ukvarjal z raziskovanjem vplivov sevanja na zdravje. Nesprejemljivo je, da državni denar za to področje dobivajo zasebni inštituti, ki jih financira zainteresirana industrija. Profitnim institucijam, ki so v konfliktu interesov zaradi poslovanja z industrijo, naj se ukinejo javna pooblastila, namesto njih pa naj se z vplivi tehnologije 5G ukvarjajo neodvisni slovenski znanstveniki, ki bi jih lahko povezali tudi s priznanimi tujimi, ki se že desetletje ukvarjajo s to problematiko.

2. Posebej paziti na otroke in nosečnice. Tako pri raziskavah kot pri morebitnem vzpostavljanju nove tehnologije je treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim skupinam: nosečnicam in otrokom.

3. Uredba za današnje stanje! Nemudoma je treba sprejeti novo uredbo o elektromagnetnem sevanju z vključenim načelom previdnosti, saj se trenutno veljavna ukvarja s svetom, kakršen je bil, ko moderne tehnologije sploh še ni bilo. 

4. Najpomembnejša mora biti varnost, ne pa vse drugo, od zmogljivosti naprej. Spodbujati je treba torej proizvajalce k razvijanju varnejše tehnologije. Bistveno več pozornosti je treba nameniti varnostnim tveganjem, ki obsegajo tako osebno varnost kot varovanje podatkov in nacionalno varnost.

5. Vidna opozorila! Potrebnega je več ozaveščanja ljudi, kako lahko zmanjšajo škodljive učinke elektromagnetnega sevanja. Po načelu onesnaževalec plača bo treba tudi pri novih tehnologijah zahtevati jasno označevanje izdelkov in predstavitev tveganj. Ljudje bi morali že na škatlici mobilnega telefona prebrati, da ga ne smejo nositi na telesu in se po njem pogovarjati tako, da si ga pritiskajo ob uho. To trenutno piše v drobnem tisku, nekje globoko v meniju, ki ga večina nikoli ne prebere. Podobno kot pri tobaku je treba veliko jasneje opozarjati na tveganja.

Več v reviji Zarja Jana št. 6, 11. 2. 2020