Arhiv Štajerskega Tednika

Drugi val epidemije koronavirusa v Evropi od konca poletja zdravstvene sisteme postavlja pred resno preizkušnjo. Povečanje števila navadnih postelj ali tistih za intenzivno nego znatno pripomore k reševanju življenj, a te hitre rešitve lahko le nekoliko olajšajo delo zdravstvenih ustanov, na žalost pa na ta način ni mogoče odpraviti kadrovske stiske. Na to zdravniška zbornica opozarja že več let. Pomanjkanje osebja je še posebej občutno na intenzivnih enotah.

V Sloveniji sta trenutno dve medicinski fakulteti, ena v Ljubljani, od leta 2003 pa še druga – v Mariboru. Fakulteti sta skupno izobrazili 5385 od 6973 zaposlenih zdravnikov v Sloveniji.

Največ uvoženih zdravnikov iz držav bivše Jugoslavije

Pri vzdržljivosti sistema javnega zdravstva tako pomembno vlogo igrajo zdravniki in zdravnice iz tujine. Tistih, ki so pridobili diplomo na tujih univerzah, je po podatkih zdravniške zbornice 1138 ali 16,3 %, med njimi je 608 slovenskih in 530 tujih državljanov.

Zbornica beleži le državljanstvo slednjih. Pričakovano največ jih je iz republik nekdanje Jugoslavije. Največ je zdravnikov in zdravnic iz Srbije, sledijo Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina in Črna gora. Sedemnajst zdravnikov ima še bolgarsko državljanstvo, deset jih ima italijanski potni list, med zdravniki in zdravnicami pa so tudi posamezniki iz Argentine, Brazilije, Švice, Kirgizistana in z Madagaskarja.

Podatka o tem, koliko slovenskih zdravnikov si služi kruh v tujini, na zdravniški zbornici nimajo, a nedvomno ne gre za zanemarljivo število takšnih, ki so izkoristili odprte meje in se odločili za delo v Avstriji, Nemčiji ali Švici, kjer so plače bistveno višje kot v Sloveniji.

Medicinske sestre odhajajo

Preberite več v Štajerskem Tedniku