Prehrana je vse bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otroka in mladostnika, kakovostno in zdravo prehranjevanje dijakov pa tudi po mnenju predlagateljev zakona o subvencioniranju dijaške prehrane prednjači, saj se ravno v tem obdobju oblikujejo lastne prehranjevalne navade.

Omenjeni predlog, ki so ga decembra lani v zakonodajni postopek vložili poslanci koalicijskih strank, naj bi sistemsko uredil prehrano dijakov, podobno kot je to že urejeno za študente. Predlagajo, da bi bili dijaki upravičeni do enega subvencioniranega toplega obroka na dan, prehranjevali pa bi se lahko v prostorih srednjih šol, kjer je to možno, ali v drugih primernih prostorih ponudnika subvencionirane dijaške prehrane v neposredni bližini šole.

Načelno predlagani zakon pozdravljajo vsi, zadovoljni so tudi v Dijaški organizaciji Slovenije, ki meni, da je to korak v pravo smer, saj omogoča izboljšanje do sedaj veljavnega sistema prehrane srednješolcev. Poudarjajo pa, da je treba pred uveljavitvijo zakona, ta naj bi predvidoma začel veljati s 1. januarjem leta 2010, nujno urediti in izboljšati prostore, namenjene dijaški prehrani.

Prav zagotovitev primernega prostora je težava večine slovenskih srednjih šol. Te večinoma nimajo centralnih kuhinj, zato dijakom prehrano ponujajo na drugačen način – imajo razdelilnico hrane, skoraj pravo malo trgovino, ali pa avtomate s hrano in pijačo, v katerih pa praviloma toplih obrokov, če mednje seveda ne prištevamo hamburgerjev, hot dogov, pic ali burekov, ni. Redke so tiste šole, ki lahko dijakom ponudijo topel obrok.

Ena takšnih je šola Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma (nekdanja Kmetijska šola Grm), kjer v šolski kuhinji dijakom in stanujočim v njihovem dijaškem in študentskem domu ponujajo zajtrk, hladne in tople malice, kosila…, lahko pa si kupijo sendviče tudi v manjši trgovinici novomeškega podjetja Marvin.

V največjem srednješolskem centru v Sloveniji – Šolskem centru Novo mesto, ki ga obiskuje skoraj 3000 dijakov, so pred časom posodobili razdelilnico in jedilnico, tako da imajo poleg hladnih malic na voljo tudi ponudbo toplih obrokov, za katere skrbi bližnji Dijaški dom, v katerem lahko tudi kosijo; na voljo imajo še hrano in pijačo v avtomatih ali pa v lokalu Martin Krpan.

Kljub ponudbi se na Centru za toplo malico odloča malo dijakov. Drugače je na novomeški gimnaziji in srednji ekonomski šoli, kjer jim prostorske možnosti onemogočajo ponudbo toplih obrokov, se pa lahko dijaki odločijo za kosilo na bližnji osnovni šoli Center. Tam povprečno dnevno kosi okoli 70 dijakov in učiteljev srednjih šol.

Za malico na ekonomski šoli, po besedah ravnatelja Jožeta Zupančiča, z raznoliko ponudbo dobro skrbi gostinska šola, na novomeški gimnaziji pa za šolsko malico skrbi podjetje Marvin. Dijaki se lahko naročijo na navadno ali športno malico, v atriju šole pa ima podjetje tudi manjšo trgovino s pestroponudbo sendvičev, pijač, jogurtov in sadja ter avtomat s toplimi napitki.

Ravnateljica Natalija Petakovič meni, da bi bilo na gimnaziji dovolj zainteresiranih dijakov za kosila, torej bi potrebovali ustrezne prostore s kakovostno ponudbo zdravih toplih obrokov. In prav tu, v sami organizaciji kuhinje, ki bi vsekakor morala biti v bližini šole, vidi srž problema.

“V pričakovanju, da mora šola oziroma država poskrbeti za topel obrok ali kosilo, vidim odraz spremenjenega načina življenja, podaljšanega delavnika staršev in posledično pomanjkanja časa za pripravo hrane doma. Dvomim, da lahko še tako dobro organizirane menze nadomestijo domačo vzgojo za zdrav način življenja, kamor sodita tudi priprava in kuhanje raznovrstne, zdrave in ne le okusne hrane,” je pridala Petakovičeva.

Morda se bodo s subvencioniranjem toplega obroka, višina naj bi bila 2,35 evra, spremenile tudi prehranjevalne navade dijakov. Marsikdo si sedaj tople malice ne privošči, ker je predraga, večini enostavno ni zanjo, to namreč ugotavljajo tudi na nekaterih srednjih šolah, nekateri pa raje denar porabijo za druge stvari, tudi za pijačo in cigarete.