Po nevarni poti, na kateri kraljujejo Rusi, zdaj prvič južnokorejska ladja
Na severnomorsko pot, ki jo trenutno obvladujeta Rusija in Kitajska, se bo v soboto podala tudi prva južnokorejska trgovska ladja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kitajska ladjarska družba Sea Legend Shipping že načrtuje zagon prve redne linije za ladijski tovorni promet po severnomorski poti. Gre za dolgo časa nedostopno arktično trgovsko bližnjico med Evropo in Azijo, po kateri so večinoma pluli zgolj ledolomilci, a so jo v zadnjih letih že testirale ruske in kitajske tovorne ladje.
Po podatkih norveškega centra za logistiko na skrajnem severu (Centre for High North Logistics - CHNL), institucije, ki spremlja pomorski promet na območju Arktike in severnomorske poti, je to pot v letu 2025 preplulo 88 plovil. Skupno so severnomorsko pot prečkala 103-krat. Leta 2024 je bilo denimo opravljenih 97 uspešnih plovb, leta 2022 pa zgolj 43. Večinoma gre za plovila Rusije in Kitajske.
Prvi južnokorejski poskus
Zdaj bo te nevarne in ledene vode, po katerih je plovba danes lažja zaradi pospešenega taljenja ledu, »testirala« tudi Južna Koreja. V soboto bo namreč iz južnokorejskega pristanišča Busan izplula tovorna ladja PanStar Acro, ki bo po arktični poti odpotovala v britanski Felixstowe ter nato naprej v nizozemski Rotterdam in končno poljski Gdansk. Od tam se bo po isti poti vrnila v Južno Korejo.
V južnokorejski ladjarski družbi PanStar, ki upravlja s tovorno ladjo, ocenjujejo, da bo potovanje trajalo od 40 do 45 dni. Če bo preizkus uspešen, bo to prvo potovanje katere od južnokorejskih tovornih ladij po tej poti.
Kot poroča tiskovna agencija Reuters, je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung vzpostavitev tovornega prometa po severnomorski poti izpostavil kot eno od prioritet svoje vlade. Redno linijo, s pomočjo katere želijo pristanišče Busan preobraziti v globalno pomorsko vozlišče, nameravajo vzpostaviti do leta 2030.
Na južnokorejskem ministrstvu za oceane in ribištvo ocenjujejo, da bi lahko bila trgovska pot čez Arktiko za približno 35 odstotkov krajša od tiste tradicionalne, ki v Evropo vodi skozi Sueški prekop. Prav tako bi porabili manj goriva, a ostajajo nekatere velike omejitve. Pot ni uporabna čez celotno leto, višji so tudi stroški zavarovanj.
Evropejci niso navdušeni
A se ob vsem skupaj pojavlja težava. Nad južnokorejskimi načrti namreč niso najbolj navdušeni v Evropi, saj pot čez Arktiko terja rusko sodelovanje. V Seulu morajo namreč za to pot pridobiti dovoljenje Moskve, ki pa jo želijo evropske države zaradi invazije na Ukrajino odrezati o preostalega sveta. »Rusijo želimo osamiti, nočemo sodelovanja z Rusijo,« je za Reuters dejal neimenovan evropski diplomat.
Diplomati obenem opozarjajo na nevarnost kršenja sankcij, če bi južnokorejska ladja na poti naletela na oviro, denimo obstala v ledu in nato za pomoč zaprosila ruske oblasti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
