Kar odvržemo danes, se nam lahko jutri vrne na krožnik
Ena sama plastenka. Ena nepremišljena odločitev. Posledice pa lahko potujejo veliko dlje, kot si predstavljamo. V naravi namreč nič ne obstane na mestu, vse je povezano.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
In prav ta zgodba je v središču nove epizode podkasta Naravni prvaki, ki ga vodi Filip Flisar. Njegov gost je priznani biolog, biokemik in raziskovalec morja prof. dr. Tom Turk, ki na preprost način razloži nekaj, o čemer redko razmišljamo: narava ni sestavljena iz ločenih delov.
Reka ni ločena od morja, morje ni ločeno od človeka in odpadek ni problem samo tam, kjer ga odvržemo. Vse je povezano.
Plastenka, ki danes konča ob potoku, lahko čez nekaj mesecev pristane v morju. Tam se pod vplivom valov, sonca in časa ne razgradi, ampak razpade na vedno manjše delce. Najprej nastanejo koščki, nato mikroplastika in sčasoma še nanoplastika. Ne vidimo je več, vendar ni izginila. Vstopi v prehransko verigo, zaužijejo jo morski organizmi, nato ribe, nazadnje pa lahko pristane tudi na našem krožniku.
Največja nevarnost je tista, ki je ne opazimo
Na plaži hitro opazimo prazno plastenko ali vrečko. Veliko težje pa opazimo mikroplastiko med peskom, v rekah ali morju. Prav to je po besedah dr. Turka eden največjih izzivov današnjega časa. Najbolj nevarno ni vedno tisto, kar najbolj izstopa. Veliko večji problem so drobni delci plastike, ki jih s prostim očesom skoraj ne vidimo, a ostajajo v okolju desetletja in postopoma vstopajo v prehranske verige.
Morje ni onesnaženo samo zaradi obale
Mnogi mislijo, da morje najbolj obremenjujejo ladje ali obmorska mesta. Resnica je precej drugačna. Velik del odpadkov v morje pride s kopnega. Po rekah in potokih. Zaradi vsakodnevnih navad ljudi, ki živimo tudi več sto kilometrov od obale. To pomeni, da lahko na stanje morja vplivamo vsi, tudi če ga vidimo le nekajkrat na leto.
Dobra novica? Stvari se lahko izboljšajo.
Dr. Turk se spominja, kako je pred približno tridesetimi leti ob potoku pri svojem domu vsako pomlad pobral več velikih vreč odpadkov. Danes je slika povsem drugačna. Takšnih odpadkov je bistveno manj.
Po njegovem mnenju je to dokaz, da boljše ločeno zbiranje odpadkov in večja ozaveščenost ljudi prinašata rezultate. Narava si lahko opomore, če ji damo priložnost.
Največ naredimo, še preden odpadek nastane
V pogovoru zato izpostavi tri preprosta načela, ki ostajajo najbolj učinkovita tudi danes: porabimo manj, stvari uporabljajmo čim dlje in tisto, kar postane odpadek, pravilno reciklirajmo.
Ker plastike, ko enkrat pristane v morju, skoraj ne moremo več odstraniti. Lahko pa preprečimo, da bi tja sploh prišla.
Prav to je tudi osrednje sporočilo nove epizode podkasta Naravni prvaki: narava nam vedno vrača to, kar ji dajemo. Zato ločeno zbiranje odpadkov ni pomembno zaradi pravil ali statistik, ampak zato, ker z njim ohranjamo okolje, katerega del smo tudi sami.
Celotno epizodo podkasta Naravni prvaki s Filipom Flisarjem in prof. dr. Tomom Turkom si lahko ogledate na slovenija-reciklira.si. Morda boste po ogledu na plastenko – in na morje – gledali nekoliko drugače.
Naročnik oglasa je Reciklarna.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
