##IMAGE-2239948##

V 79. letu starosti je danes dopoldne umrl psihiater Janez Rugelj. Pogreb bo v krogu družine in prijateljev, je v imenu družine sporočil njegov sin Samo Rugelj. Janeza Ruglja je decembra lani za vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo z Zlatim redom za zasluge odlikoval takratni predsednik republike Janez Drnovšek.

Janez Rugelj se je rodil 17. julija 1929 v Brezovici pri Mirni na Dolenjskem. Tam je končal osnovno šolo in bil od leta 1942 vključen v narodnoosvobodilni boj, najprej kot ilegalni partizanski kurir. Po izpustitvi iz italijanskega zapora je odšel v partizane in tam se je začela njegova poklicna pot. Ker je bil neomajen v svoji želji po izobraževanju, so mu leta 1958 v jugoslovanski armadi dovolili, da se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Sarajevu. Končal jo je leta 1962 v Ljubljani. Med študijem je bil dejaven tudi v študentskem življenju in bil predsednik Zveze študentov Univerze v Ljubljani.

Specializacijo iz nevropsihiatrije v Ljubljani je končal leta 1967. Kot vojaški psihiater je predlagal korenito reorganizacijo vojaške psihiatrije. Ker njegov predlog ni bil sprejet, se je leta 1970 demobiliziral in nastopil službo na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. V letih 1969-1971 se je izobraževal pri svojem velikem vzorniku Vladimirju Hudolinu v Zagrebu, ki je razvil svojo, na svetu najuspešnejšo metodo zdravljena alkoholikov. Pri njem je leta 1979 tudi doktoriral.

Kot vodja oddelka Centra za zdravljenje alkoholikov na Škofljici je Rugelj leta 1971 vpeljal natančno kopijo Hudolinovega celovitega socialnopsihiatričnega zdravljenja alkoholikov. Leta 1974 so ga s tega mesta suspendirali in nekaj časa je delal kot tradicionalni psihiater. Svojega entuziastičnega in inovativnega dela pa ni prekinil.

Ilegalno je v enem tednu ustanovil štiri dispanzerske skupine zdravljenih alkoholikov. S pomočjo sodelavcev na terenu je ustanovil okrog sto tovrstnih klubov po Sloveniji. V njih je delalo okrog dvesto terapevtov in bilo zajetih več kot dva tisoč zdravljenih alkoholikov. Kljub nadvse uspešnemu delu je moral klube zaradi pritiskov tradicionalne psihiatrije razpustiti, a svoje terapevtske poti ni zapustil. Razumevanje in podporo za svoje delo je Rugelj končno našel na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Leta 1995 je prešel med zasebne zdravnike. Zaradi bolezni se je septembra lani upokojil, po 62 letih delovne in petih letih beneficirane dobe.

Delo Ruglja je pomembno in enkratno predvsem zato, ker je razvil izvirno socialno-andragoško metodo obravnave alkoholikov in drugih ljudi v stiski. Z njo je preusmeril delo z alkoholiki v Sloveniji in številnim ponudil možnost dviga iz življenjskega zdrsa (možnost vzgoje in prevzgoje) z raznimi vzgojno-terapevtskimi sredstvi (redna jutranja telovadba, vztrajnostni tek, branje, pisanje, izobraževanje, osebnostna preobrazba ...).

Vse življenje si je prizadeval za vsestransko izobraževanje, osebnostno rast in ustvarjalno delovanje. O svojem delu je napisal deset knjig. Redno je izdajal glasilo Pot v sožitje ter objavil več sto poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov. Za delo po socialno-andragoški metodi je v didaktičnih skupinah usposobil številne terapevte, ki delujejo po posebej oblikovanih programih, a naslednika za svoje delo žal ni našel.

Vseživljenjsko zdravniško in humanitarno delo Janeza Ruglja je posvečeno reševanju ljudi v življenjski stiski in k njihovemu dvigu iz življenjskega zdrsa. S svojo socialno-andragoško metodo, za katero so značilna številna vzgojnoterapevtska sredstva, je marsikomu omogočil spremembo življenjskega sloga in samouresničitev. Njegovi dosežki so sad predanega dela, ki se mu je posvečal več desetletij, in izredno pozitivnega transferja (visoke empatije) do slehernega človeka, ki je poiskal njegovo pomoč. Zaradi vsega tega je Rugelj velika in nenadomestljiva osebnost slovenskega zdravstva, so zapisali 19. decembra lani v obrazložitvi državnega odlikovanja.

Kot je pojasnil Samo Rugelj, je njegov oče Janez umrl po daljši bolezni.