V pici najdejo dober kruh tudi inženirji
Morda niste vedeli, a med najbolj iskanim kadrom pri nas so picopeki. Poklica se da priučiti, zaslužek mojstrov tega poklica je zelo dober.
O poklicu oziroma poslanstvu picopeka smo se pogovarjali z enim najbolj priznanih in uglednih mojstrov tega področja na naših tleh. Primorec Jernej Berlot je bil med pionirji sodobne in pice pri nas. Potem ko je svoje znanje med delom po najuglednejših picerijah nadgradil na zavidljivo raven in se usposabljal pri največjih mojstrih v Italiji, je mojstrskih veščin naučil kar nekaj danes izvrstnih picopekov in dvignil standard marsikateri piceriji doma in v soseščini.
Osvojil je številne najprestižnejše mednarodne nagrade v svetu pice, danes se intenzivno ukvarja z edukacijo, torej že izkušenim mojstrom predaja nova znanja in veščine. Svet pice se namreč nenehno razvija, prihajajo novi trendi, izboljšuje se kakovost testa in drugih sestavin, okusi so vse bolj prefinjeni.
Kako ste kot inženir pristali v svetu pice in se na tem področju zavihteli v sam vrh?
Že v študijskih letih sem v prostem času, sploh med počitnicami, pekel pice. Diplomiral sem iz geotehnologije in rudarstva, študij sem končal ravno v času krize v gradbinstvu (2011–2012) in ker sem želel ostati v Ljubljani, sem moral začeti nekaj delati. Prilagodil sem se in namesto v gradbeništvu poiskal svoj kruh v piceriji, saj sem imel že nekaj izkušenj. Dela takrat ni bilo na pretek, treba se je bilo boriti in pošiljati prošnje. Samo v različne ljubljanske picerije sem poslal več kot 30 prošenj, od tega sem prejel tri odgovore.
Ampak danes je situacija povsem drugačna …
Danes je čisto drugače, delo dobiš v gostinstvu takoj, tudi brez prošnje, predvsem picopeki so marsikje tako iskani, da gostinci najemajo ali zaposlujejo delovno silo tudi brez izkušenj, nato pa primerne kandidate priučijo in izšolajo sami. Ker nimamo uradnega šolskega programa, se znanje tudi sicer prenaša med picopeki. Seveda v skladu s specifičnim načinom dela, ki pač poteka v določenem lokalu.
Moraš pa imeti nekaj veselja, žilico za to delo, če želiš postati dober picopek …
Seveda, brez tega ne gre. Sam sem že kot otrok zelo rad mešal po loncih pri babici, vedno raje in več sem kuhal tudi sam, saj mi je to v užitek in me sprošča.
Zaslužek je lahko zelo dober
Vas kdaj zamika, da bi se vrnili k svojemu prvotnemu poklicu?
Mislim, da ne bi šel več nazaj, a nikoli ne reci nikoli. Že če primerjamo samo plačo, ki je pri picopekih izjemno dobra … Kot inženir nosiš veliko večje breme odgovornosti, hkrati pa imaš nižjo plačo od dobrega picopeka. Edini minus lahko komu predstavljajo urniki, delo je tudi ob koncih tedna. Ampak v vsakem lokalu se da dogovoriti glede prostih dni.
Kaj konkretno pomeni izjemno dobra plača?
Dober picopek trenutno zasluži vsaj toliko kot dober inženir, pogosto več. Sicer je to odvisno od oblike zaposlitve, ali gre za redno službo ali prek s. p., ampak plače prek pogodbe se v Ljubljani gibljejo od 12 do 15 evrov na uro, prek s. p. pa od 17 do 20 evrov na uro. Zaslužek je torej zares soliden.
Ustreznih vsebin v srednjih šolah (še) ni
In kadra kljub temu primanjkuje?
Nekaj posledic je še iz časov kovida oziroma splošnega zaprtja, ko je zaradi pomanjkanja dela marsikdo odšel iz tega poklica. Nekateri takratni mojstri so se sicer vrnili in delajo predvsem ob koncih tedna – za dober dodatni zaslužek poleg svoje službe. S tem pridejo do enake plače, kot so jo imeli prej samo v gostinstvu. Poleg tega so picerije v razcvetu, samo v zadnjem letu se je v Ljubljani in okolici odprlo najmanj dvajset novih.
Zanimivo je, da v srednjih šolah ne obstaja program ali vsaj dodatno usposabljanje za poklic picopeka, čeprav je kader izjemno iskan. Je pa na voljo vsaj nacionalna poklicna kvalifikacija …
Glede na to, da picopekov v Sloveniji kronično primanjkuje, bi bilo na mestu, da bi vsaj en predmet, en del programa za poklic peka v srednji šoli namenili pripravi pice. V Italiji denimo obstajajo številne šole oziroma poglobljeni tečaji za picopeke, ki resda niso del nacionalnega šolskega načrta, ampak izjemno uspešno delujejo v domeni različnih organizacij.
Se je bati, da bi zanimanje za pico in z njo povezane mojstre vendarle s časom upadlo, kot se je to zgodilo denimo z nekaj časa zelo priljubljenimi burgerji?
Popularnost pice je skozi zgodovino že od samih začetkov v nenehnem porastu. Slog pice in trendi se sicer spreminjajo, ampak na splošno priljubljenost pice nenehno počasi raste. Na splošno je italijanska kulinarika iz več razlogov vedno bolj v trendu, in to po vsem svetu. Zato se tudi za pico kot njeno temeljno specialiteto zagotovo ni bati.
E-novice · Novice