Jutranje temperature so blizu ničle in že paše kaj dolgega. Po višjih legah je že snežilo. Sindikati pa napovedujejo za mesec november splošno stavko. Ljudje naj bi protestirali proti predlogu, da naj bi se povišala starostna meja za upokojitev na petinšestdeset let. Zahtevali pa naj bi tudi povišanje najnižje delavske plače na šeststo evrov. Kaj se bo izcimilo iz tega, bomo videli. Predvsem pa si bodo sindikati povečali že malce omajano zaupanje, tresla se bo gora, rodila se bo miš. Tako je pri nas že nekako običajno.

Skrbi podatek, da je na slovenskih cestah vse več šoferjev, ki zapeljejo in nato vozijo po avtomobilski cesti v napačni smeri. Že večkrat je usodno počilo kljub zagroženim visokim denarnim kaznim, kljub ležečim policajem, kljub velikim in dobro vidnim prometnim znakom, a kaj, ko je za Slovenca biti vinjen nekaj najlepšega. Pijan Slovenec je srečen in pogumen.

Vse glasnejši pa so tisti, ki se zavzemajo za to, da bi spremenili zakon o varnosti v cestnem prometu tako, da bi bili nekaznovani le tisti šoferji, ki med vožnjo ne bi imeli v krvi niti kapljice alkohola. Težko je verjeti, da bo prišlo do tega, kajti vzeti Janezom 0,5 doslej dovoljenega promila omame v krvi, je enako, kot bi iztrgal iz ust otroku dudo. Slovenci poznamo dva priključka: na mamine prsi in na očetovo pipo, zabito v večstolitrski sod z vinom.

Da temu morda le ne bo tako, zbuja upanje novica o viagri - domače proizvodnje. Da, Slovenci smo dobili svojo domačo viagro. Novice so se bolj razveselile menda ženske kot moški, kajti znano je, da Slovenci veliko raje visimo za šanki, kot bi se posvečali posteljnim radostim. Morebiti pa bo po zaslugi domače proizvodnje viagre odslej drugače.

Ja, Belokranjci smo veliko pred viagro, zvarjeno v farmacevtskih hišah, imeli in poznali svojo viagro, ki ni bil nihče drug kot lepa, mlada soseda. Ta skozi stoletja preizkušena domača, če hočeta kmečka viagra, je delovala v vsej svoji jakosti predvsem takrat, kadar je bil mož lepe mlade sosede dalj časa odsoten od doma…

Da ne pozabim. Dokaj enostavno ugotavljanje očetovstva s pomočjo primerjave DNK je povzročilo v plemenu pod Alpami pravi vihar vznemirjenja. Statistika v evropskih državah namreč pravi, da je vsak peti otrok v družini »podtaknjenec«. Drugače povedano: vsak peti otrok ni otrok očeta, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Če ste pomislili na to, da prihaja do zamenjave dojenčkov v porodnišnicah, se motite. Ne, dojenčkov prav pogosto ne zamenjujejo v  naših porodnišnicah, pač pa poročeni moški pogosto zamenjujejo svoje žene za ljubice oziroma žene svoje može za ljubimce. In potem se rodi otrok, ki ga je treba podtakniti v gnezdo, sklenjeno s civilno in cerkveno poroko. Zvestoba do groba.

Postopek ugotavljanja očetovstva je zelo enostaven. Treba je le vzeti vzorec sline otroku in vzorec sline uradnemu priznanemu očetu in že čez nekaj dni dobite izvid, iz katerega je razvidno, ali je otrok, za katerega ste mislil, da je vaš, res vaš. Če je, je vse v redu, če ni, ni nič v redu. A verjemite: to ne bo ustavilo skokov čez plot, kje pa. Nekateri se bodo odslej posluževali celo troskoka. Ne nazadnje je lahko krušni oče veliko boljši od biološkega, kar pomeni, da je pri vsej stvari najpomembneje to, da se imamo radi. Pa da na našem dvorišču ni vojne.