Nov dom za starejše je nared, stanovalcev pa ne bo. Kaj je šlo narobe?
Nova enota doma za starejše je nared, kader zagotovljen, potrebe velike. Danes bodo prerezali trak, 24 mest pa bo še več kot mesec dni ostalo praznih. Zakaj?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sodražici bodo danes odprli novo enoto Doma starejših občanov (DSO) Grosuplje s 24 mesti, toda ob odprtju v njej ne bo še nobenega stanovalca. Prve bodo sprejeli šele 1. oktobra.
Objekt je po zagotovilih občine pravočasno in ustrezno dokončan, DSO Grosuplje zagotavlja tudi, da je pridobil dovolj kadra. Kaj je torej šlo narobe? Zaplet je birokratski: enota še ni bila vključena v uredbo, ki predstavlja podlago za širitev financiranja zdravstvenih storitev. Medtem ko na namestitev v domovih po državi čaka več tisoč ljudi, bo tako nova enota po slavnostnem odprtju na prve stanovalce čakala še dober mesec dni.
Da odprtje objekta in dejanski začetek njegovega delovanja ne bosta sovpadala, je za Svet24 potrdila direktorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn. Slavnostna otvoritev bo danes, prvi stanovalci pa se bodo po njenih navedbah v enoto vselili 1. oktobra.
V DSO Grosuplje bodo ta vmesni čas namenili pripravam. Velepec Šajn pojasnjuje, da je treba pred začetkom delovanja urediti številne stvari, tudi podrobnosti, zaradi povezave s financami pa so morali nabavo opreme in pripomočkov skrbno načrtovati. Za delovanje enote so imajo dovolj zaposlenih, ki jih bodo zaposlili pred prihodom prvih stanovalcev. Dneve brez stanovalcev bodo izkoristili za izobraževanja in usposabljanja, spoznavanje in povezovanje ekipe, seznanjanje s pravili in navodili ter pripravo prostorov, je pojasnila.
Po besedah direktorice je poskrbljeno tudi za zdravstveno oskrbo. Z Zdravstvenim domom Ribnica so se dogovorili za zagotavljanje splošne ambulante za stanovalce, z Lekarno Sodražica pa za dostavo zdravil. Direktorica zato zagotavlja, da začetek delovanja doma oktobra "ni vprašljiv".
Uredba, ki bi morala biti podlaga za širitev, je še na vladi
A ključno vprašanje je, zakaj nova enota, čeprav bo uradno odprta, še ne more sprejeti stanovalcev.
Po pojasnilih pristojnega ministrstva enota Sodražica še ni bila vključena v Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev. Gre za uredbo, ki predstavlja podlago za širitve. Sprejme jo vlada na predlog ministrstva za zdravje, trenutno pa je še v obravnavi na vladi. Z zdravstvenim ministrstvom so širitev za Sodražico že predlagali v vladnem gradivu.
Z zamikom so seznanjeni tudi na občini Sodražica, kjer poudarjajo, da razlog ni povezan z izvedbo same investicije, temveč naj bi šlo za urejanje financiranja zdravstvene oskrbe v domu.
"Objekt je bil namreč pravočasno in ustrezno dokončan, zato nam je bilo žal, da enota ni mogla začeti delovati takoj, saj bi lahko naši občani in tudi drugi uporabniki storitve v njej že bivali," so pojasnili na občini.
Zakaj enoto sploh odpirajo?
Situacija je tako nenavadna: objekt je dokončan, kader zagotovljen, danes bodo prerezali trak, na stanovalce pa bo čakal še več kot mesec dni. Zakaj enoto sploh odpirajo že zdaj, če še niso izpolnjeni vsi pogoji za njihov sprejem?
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve na vprašanje, zakaj enoto odpirajo že zdaj, čeprav stanovalcev še ne more sprejeti, niso odgovorili konkretno. Zapisali so, da bo DSO Grosuplje čas do prvih vselitev namenil pripravi prostorov, izobraževanju zaposlenih in pripravi na strokovno izvajanje storitev.
Po naših neuradnih informacijah pa naj bi bil datum odprtja povezan tudi z evropskimi sredstvi oziroma z roki, ki jih je bilo treba pri projektu izpolniti. Gradnja enote je bila namreč sofinancirana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Uradne potrditve, da je bilo prav zaradi teh rokov treba enoto odpreti že zdaj, od ministrstva nismo prejeli.
Ob zamiku se odpira tudi vprašanje odgovornosti: med drugim, ali bi lahko imel zaplet kakšne posledice za vodstvo DSO Grosuplje. Direktor je namreč po zakonu odgovoren za zakonitost dela in vodenje poslovanja zavoda, zakon pa v določenih primerih nepravilnosti predvideva tudi možnost razrešitve. Ministrstvo smo zato vprašali, ali bi predčasno odprtje lahko imelo posledice za direktorico. Zagotovili so, da jih ne bo.
Na občini dodajajo, da sicer razumejo, da se pri tako zahtevnih projektih lahko pojavijo zapleti in dodatna usklajevanja. Ker naj bi bil zagotovljen tudi potreben kader, pričakujejo, da bo enota kmalu polno zaživela.
Da so nova mesta potrebna, po njihovih opažanjih ni dvoma. Zanimanje zaznavajo med prebivalci Sodražice in širše okolice. Koliko domačinov bo dejansko sprejetih, ne vedo, saj o tem odloča DSO Grosuplje, pričakujejo pa, da bo nova enota starejšim omogočila oskrbo bližje domu in svojcem.
Na eni strani nova prazna enota, na drugi tisoči prošenj
Dober mesec med slavnostnim odprtjem in prihodom prvih stanovalcev je še toliko bolj opazen ob podatkih o čakalnih vrstah v slovenskih domovih.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Blaž Kovač pojasnjuje, da ima aktualno vlogo po Zakonu o socialnem varstvu več kot 21.000 ljudi. Ob tem opozarja, da številka ne pomeni, da prav vsi potrebujejo takojšen sprejem. Po ocenah socialnih služb v domovih je dejansko nujnih med 2.000 in 3.000 prošenj. Nekateri prosilci namreč zaradi čakalnih vrst prošnjo označijo kot nujno, nato pa sprejem, ko pridejo na vrsto, odložijo.
Toda postelje, ki so dejansko na voljo za sprejem, praviloma ne ostajajo dolgo prazne. "V praksi se pravzaprav vse proste postelje, ki so pripravljene za sprejem, skoraj takoj zapolnijo z uporabniki v čakalni vrsti," pravi Kovač. Vsi domovi imajo čakalne vrste, zato po njegovih besedah ne moremo govoriti o prostih posteljah po Sloveniji.
Običajna čakalna doba je po njegovih navedbah od enega do treh mesecev, vendar so razlike med domovi velike. Ponekod je mogoče na sprejem čakati le teden ali dva, drugod leto ali več. Še posebej dolge so lahko čakalne dobe za enoposteljne sobe v varovanih bivalnih enotah za osebe z demenco, najdaljše čakalne vrste pa so praviloma v Ljubljani in drugih večjih mestnih središčih.
Srebrna nit: Na posteljo se lahko čaka tudi več let
Še bolj kritični so v društvu Srebrna nit, kjer na vprašanje, kako dolgo starejši, ki namestitev dejansko potrebujejo, čakajo na sprejem, odgovarjajo kratko, a jasno: predolgo. Posebej opozarjajo na oddelke za osebe z demenco in enoposteljne sobe, na katere je po njihovih izkušnjah mogoče čakati tudi več let.
Po podatkih, ki jih navajajo, je bilo 22. avgusta letos 42.932 prosilcev za posteljo v domu starejših, od tega 21.603 aktualnih prošenj. Na isti dan je bilo po njihovih navedbah prosto le eno mesto oziroma 17, če se upoštevajo še posebni socialni zavodi. Planska pokritost s posteljami je bila 93,05-odstotna, manjkalo naj bi 1.506 postelj.
A težava ni samo v številu zgrajenih mest. V Srebrni niti opozarjajo na še en paradoks slovenskega sistema: ob velikem številu čakajočih so nekatere postelje v domovih prazne, ker zavodi nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko sprejeli nove stanovalce.
Zato od države pričakujejo ukrepe za zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih, med drugim primernejše plačilo in druge ugodnosti, ki bi ljudi privabile v skrbstvene poklice. Hkrati menijo, da bo treba nadaljevati gradnjo javnih domov tam, kjer so potrebe največje, ter posebej razvijati sodobne enote za osebe z demenco.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
