Ob prazniku dela - Kaj bomo delali v prihodnosti?
Ali veste, kaj počnejo lovec na glave, strokovnjak za kibernetsko varnost, specialist za 3D-tiskanje, podatkovni rudar, specialist za zasebnost, menedžer za srečo zaposlenih? Marsikaterega poklica, po katerem je danes precejšnje povpraševanje delodajalcev, pred desetimi ali dvajsetimi leti sploh še ni bilo. Številni poklici, po katerih bo trg dela povpraševal v prihodnosti, so danes šele slutnja. Razvoj tehnologije – avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije – spreminja delovna mesta in vpliva na naše dojemanje dela. Veliko ljudi svoj položaj v družbi povezuje s svojo službo. Zato nas na tem področju v naslednjih desetletjih najverjetneje čakajo tektonski premiki. Kako naj se torej kot družba na to pripravimo?
To, da je za vsako posamezno delovno mesto obstajal opis del, nalog, dolžnosti in pričakovanj, je stvar preteklosti, pravi dr. Sabina Žnidaršič, svetovalka pri izbiri študija v Visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze v Ljubljani. Za mnoge nove poklice, ki prihajajo, je po njenih besedah značilna spremenljivost pri vsebini in naravi dela. Kot ključno lastnost, ki jo bomo ljudje potrebovali, da jih bomo lahko opravljali, poudarja sposobnost prilagajanja. In dodaja: »Dokazila o izobrazbi govorijo o znanju, ki ga je človek pridobil nekoč. A nič ne povedo o tem, kaj človek zna danes. O tem govori njegova kompetentnost. Pri tej izrazito osebnostni lastnosti je zanimivo predvsem to, da jo človek ves čas gradi.«
Ko so najstniki nekoč razmišljali o tem, kaj bi radi počeli, so najbrž omenjali poklice, kot so policist, gasilec, zdravnik in podobno … Danes bi najbrž marsikdo omenil poklice, kot so spletni vplivnež, upravitelj vsebin na družbenih omrežjih, programer. Torej poklice, povezane s tehnologijo.
Mladim je spletno okolje zelo domače. Kot uporabniki tega okolja iščejo svoje priložnosti. Tudi odrasli smo že precej dejavni v virtualnem svetu, za mlade pa je še bolj verjetno, da bodo njihovi poklici povezani z njim. Za spletne vplivneže je značilno, da soustvarjajo svoje področje dela. Rojevajo se tudi poklici, nove panoge, ki jih ustvarjajo delodajalci – torej tisti, ki potrebujejo strokovnjake za zadovoljevanje nekaterih potreb v svojem podjetju. Zanimiv primer je poklic menedžerja za srečo zaposlenih. Vprašanje, kakšna je njegova vloga, ima več možnih odgovorov. Morda ga delodajalec najame, da bo med zaposlenimi pomagal dvigniti raven pripadnosti podjetju, da bo prispeval k večjemu sodelovanju in uspehu v podjetju. Lahko ga najame, ker želi v bližnji prihodnosti odpustiti več zaposlenih in jih skuša na to pripraviti, med njimi blažiti stiske in preprečiti visoko stopnjo samomorilnosti. Na Japonskem, Kitajskem in ponekod v Združenih državah Amerike menedžerji za srečo v delovnih okoljih skrbijo za dobro sodelovanje med zaposlenimi in roboti.
Po čem se poklici, ki prihajajo, najbolj razlikujejo od teh, ki jih že poznamo?
Za poklice, ki prihajajo, je značilna spremenljivost pri vsebini in naravi dela. Prav to nam povzroča največ težav. Sistematizacija, ki za vsako delovno mesto določa opis del, nalog, dolžnosti in pričakovanj, sodi v 20. stoletje. Ko ravnatelj zaposli učitelja, se iz sistematizacije natančno ve, kje, kaj in kako naj bi delal.
Za poklice, ki se še uveljavljajo ali se šele bodo, sistemizacije ni. Področje in vsebina dela se spreminjata in se bosta spreminjala. Še en poklic, ki se je uveljavil v zadnjih letih, je ideja-menedžer oz. idejnik. V Sloveniji je glede na objave na omrežju LinkedIn nekaj deset takšnih strokovnjakov. Kdo je ideja-menedžer, po eni strani določa tisti delodajalec, ki išče takšnega strokovnjaka. Po drugi strani to določajo zmožnosti posameznika, ki se ukvarja z omenjenim področjem.
Če ni sistematizacije, se najbrž postavi tudi vprašanje potrebne izobrazbe?
Drži. Postavlja se vprašanje, v katero šolo naj se vpiše nekdo, ki bi rad bil menedžer za srečo, ideja-menedžer, osebni trener, analitik poslovnih baz ali podatkovni rudar – strokovnjak s področja računalniških znanosti, ki je sposoben urejati ogromne količine digitaliziranih podatkov. Za omenjene poklice velja, da zanje ni posebnega izobraževalnega programa, kot to velja za regulirane poklice in sistematizirana delovna mesta.
Foto: Pixabay
Dr. Sabina Žnidarščič: »Ljudje bomo še kar nekaj časa zelo uporabni na področju razvoja, vzdrževanja in umeščanja tehnologije v družbo ter na področju profesionalizacije medčloveških odnosov. Čeprav napovedi kažejo, da nas bo samoučeča se umetna inteligenca poznala bolje, kot poznamo sami sebe.«
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
