Kako varna so slovenska naravna kopališča in kdo preverja kakovost vode
Kam na kopanje? V Sloveniji je 49 uradnih kopalnih voda.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poleti se številni Slovenci osvežijo v rekah, jezerih in morju, a le redki vedo, da kakovost vode država redno spremlja le na uradnih kopalnih območjih. Kako pogosto preverjajo vodo, kaj sploh merijo in kaj mora imeti urejeno naravno kopališče?
Ko se začnepoletna vročina, se številni Slovenci raje kot na bazene odpravijo na naravna kopališča. Blejsko in Bohinjsko jezero, Kolpa, Soča, Nadiža in slovenska obala so poleti med najbolj obiskanimi kraji za osvežitev. Obiskovalce privabljajo narava, hladnejša voda in občutek sproščenosti, ki ga ponuja kopanje v rekah in jezerih. Kako varna je voda za kopanje in kdo skrbi za nadzor varnosti?
V Sloveniji je 49 uradnih kopalnih voda
V Evropski uniji je bila prva zakonodaja o kopalnih vodah sprejeta že leta 1976. Določala je, da morajo določiti odseke na naravnih vodah, namenjene kopanju in redno spremljati kakovost vode. Tudi Slovenija je to uvedla, ko se je priključila Evropski uniji. V Sloveniji je trenutno določenih 49 kopalnih voda, kjer država spremlja kakovost vode za kopanje. Med njimi so naravna kopališča in kopalna območja.
Naravna kopališča imajo praviloma upravljavca in urejeno infrastrukturo, kot so sanitarije, dostopi do vode, označena območja za kopanje in pogosto tudi reševalce iz vode. Kopalna območja pa so manj urejena, vendar so še vedno vključena v sistem spremljanja kakovosti vode.
Velik del Slovencev pa se poleti kopa tudi na tako imenovanih divjih kopališčih — ob skritih tolmunih, rekah ali gramoznicah, kjer kakovosti vode ne preverja nihče.
Kako pogosto preverjajo kakovost vode?
Monitoring kopalnih voda organizira Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), meritve pa izvajajo strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).Na morju spremljanje kakovosti vode običajno poteka od začetka junija do sredine septembra, na rekah in jezerih pa od sredine junija do konca avgusta. Vzorčenje izvajajo približno vsakih 14 dni.Ali je voda primerna za kopanje, lahko preverimo že preden odidemo na kopališče, in sicer na spletni strani ARSO, vedno pa morajo biti podatki zapisani tudi na informacijskih tablah, ki so postavljene ob vhodu na kopališče ali kopalno območje.
Pri spremljanju kakovosti vode je največ poudarka na mikrobiološki varnosti.Strokovnjaki preverjajo predvsem prisotnost bakterij, ki lahko kažejo na fekalno onesnaženje vode, med njimi bakterijo Escherichia coli in intestinalneenterokoke.Poleg tega spremljajo tudi temperaturo vode, prosojnost, pojav alg, pene, oljnih madežev in drugih vidnih nečistoč.
Kopanje v onesnaženi vodi lahko povzroči okužbe prebavil, dihal in kože. V naravnih vodah je seveda veliko število različnih živih bitij, ki pa ponavadi niso zdravju nevarna. Problematični so komunalni izpusti in iztoki ter spiranje gnojil, ko dežuje, ki pa so tveganje za zdravje, saj povzročajo različne infekcije in bolezni. Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti vodnega toka in sedimenta, od temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode.
Močna neurja in obilne padavine lahko kakovost vode hitro poslabšajo. Takrat se v reke in jezera pogosto stekajo fekalne vode, kanalizacija ali odplake s kmetijskih površin, zato strokovnjaki po močnem deževju pogosto odsvetujejo kopanje, četudi voda na prvi pogled deluje čista.Zaradi nižjih pretokov (višje temperature, suša …) in višjih temperatur vode, se ponekod močneje razraščajo alge in cianobakterije. »Rast cianobakterij je najintenzivnejša v ribnikih in jezerih, kjer so vode mirne in brez turbulentnega mešanja. Nekatere vrste cianobakterij lahko tvorijo toksine, zato so lahko nevarne za zdravje vodnih organizmov in ljudi,« opozarjajo na NIJZ.
Večina slovenskih kopalnih voda ima odlično oceno
Slovenija po kakovosti kopalnih voda sicer sodi med uspešnejše evropske države. Večina uradnih kopalnih voda dosega oceno »odlično«, kar pomeni, da so rezultati večletnih meritev zelo dobri.
Med najbolj obiskanimi naravnimi kopališči ostajajo Blejsko in Bohinjsko jezero, Kolpa, Soča, Nadiža ter kopališča na slovenski obali.Kolpa je priljubljena predvsem zaradi toplejše vode, Nadiža zaradi plitvin in družinam prijaznega okolja, Soča pa privablja ljubitelje narave in adrenalinskih športov. Na Obali največ obiskovalcev še vedno beležijo v Portorožu, Piranu in Strunjanu.
Vse več obiskovalcev pomeni tudi večji pritisk na okolje
Nekatera najbolj priljubljena kopališča se poleti soočajo z velikim pritiskom obiskovalcev. V Bohinju, na Bledu in v dolini Soče že več let opozarjajo na prometne obremenitve, pomanjkanje parkirišč, odpadke in obremenjevanje naravnega okolja.
Nekatere občine so zato že uvedle višje parkirnine, omejitve prometa in strožji nadzor. Težava je tudi v tem, da infrastruktura marsikje ne sledi številu obiskovalcev. Na številnih priljubljenih lokacijah primanjkuje sanitarij, košev za smeti in urejenih dostopov do vode.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da bo v prihodnje pomembno predvsem usklajevanje med turizmom, varnostjo obiskovalcev in ohranjanjem narave.
Pred kopanjem je dobro preveriti informacije
Čeprav je večina uradnih kopalnih voda kakovostnih in varnih za kopanje, strokovnjaki priporočajo, da ljudje spremljajo aktualne informacije o kakovosti vode, predvsem po močnem deževju ali neurjih.Še vedno namreč velikokrat varnost vode ocenjujemo zgolj po videzu.Če je voda bistra in hladna, večina predpostavlja, da je primerna za kopanje. A mikrobiološkega onesnaženja s prostim očesom ni mogoče opaziti.
Priporočljivo je tudi, da se ljudje kopajo na območjih, kjer kakovost vode redno spremljajo in kjer je poskrbljeno za osnovno varnost obiskovalcev.
Naravna kopališča ostajajo eden najbolj priljubljenih načinov poletne osvežitve pri nas, hkrati pa tudi opomnik, kako pomembno je ohranjanje čistih voda in urejenega naravnega okolja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
