Avstrija išče natakarje: Ponujajo sobo, hrano in smučarsko karto
Zimska sezona je v polnem teku, predvsem v Avstriji pa se pojavlja težava, ki ni tuja niti Sloveniji: pomanjkanje delovne sile v gostinstvu.
Z začetkom zimske sezone se Avstrija znova sooča z izrazitim pomanjkanjem delovne sile. Tokratna prava kadrovska ofenziva je usmerjena v tujino, saj delavce iščejo po vseh državah EU, kjer najbolj ciljajo na države, kjer plače niso tako visoke kot pri njih. Slovenci imamo torej tako dobro ponudbo tako rekoč pred nosom, res pa je, tudi, da se v Avstrijo raje odpravljamo na smučanje kot na delo.
Delavce iščejo v Španiji in Romuniji
Avstrijska smučišča in turistični centri so prek evropske zaposlitvene platforme EURES ter španskega zavoda za zaposlovanje SEPE začeli aktivno iskati delavce iz drugih držav Evropske unije. Največ povpraševanja prihaja iz zveznih dežel Koroške in Štajerske, kjer delodajalci iščejo predvsem natakarje, barmane in strežno osebje iz Romunije, Španije in drugih držav.
Poleg plače ponujajo še vrsto dodatnih ugodnosti – od brezplačne nastanitve in prehrane do popustov za smučarske vozovnice in prostega dostopa do wellnessa.
Ena najbogatejših držav Evrope
Romunski časnik Libertatea ob tem poudarja, da so ponujene plače okoli 30.000 evrov bruto letno – že same po sebi nadpovprečne. Avstrijo opisuje kot eno najbogatejših držav v Evropi, kar potrjujejo tudi uradne lestvice: alpska država se je nedavno uvrstila na osmo mesto najbogatejših evropskih držav.
Kljub temu številni avstrijski gostinci in hotelirji domačega kadra ne najdejo več, zato se vse pogosteje obračajo na tuje delavce. Ena od hotelirk je za tuje medije celo priznala, da osebje raje zaposluje iz držav zunaj EU, saj naj bi bilo bolj pripravljeno na sezonsko delo.
Kaj delo obsega in kaj zahtevajo
Delovna mesta zajemajo skrb za goste, strežbo hrane in pijače ter organizacijska opravila v vsakodnevnem hotelskem poslovanju. Poleg prijaznosti in timskega duha delodajalci zahtevajo tudi osnovno znanje tujih jezikov.
V številnih razpisih je kot minimalni pogoj navedeno znanje angleščine na ravni B1 ali nemščine na ravni A2. Višina plačila je lahko višja glede na izkušnje in kvalifikacije posameznika.
Brezplačna soba, hrana in smučarska vozovnica
Ena največjih vab za tuje delavce je brezplačna nastanitev. Ta je pogosto zagotovljena v enoposteljnih sobah z lastno kopalnico, kabelsko televizijo in brezžičnim internetom. Delodajalci v večini primerov nudijo tudi brezplačno prehrano.
Nekateri hoteli gredo še dlje: ponujajo popuste za smučarske karte, brezplačen vstop v fitnes ali uporabo hotelskega wellnessa, kar naj bi delo naredilo še privlačnejše.
Ugodni pogoji, a z enim pomembnim zadržkom
Državljani EU imajo pri zaposlitvi v Avstriji precej poenostavljene pogoje. Za delo ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja, obvezna prijava pri lokalnih organih pa je potrebna šele, če bivanje preseže tri mesece.
Kljub temu obstaja pomembna omejitev: gre izključno za sezonska delovna mesta, ki so praviloma časovno omejena na približno šest mesecev. To pomeni, da dolgoročne varnosti zaposlitve ta dela ne zagotavljajo – so pa za mnoge dobra priložnost za zaslužek in delo v tujini.
Tudi pomanjkanje delavce pri nas ni nič novega
Kako pa je v Sloveniji, kjer tudi želimo na smučišča zvabiti čim več gostov ali pa jih razvajati preko zime v toplicah ali welness centrih?
Pomanjkanje delovne sile v gostinstvu in turizmu pri nas ni nič novega, kar 67 odstotkov delodajalcev v Sloveniji pričakuje težave pri iskanju ustreznih kadrov, posebej v gostinstvu, tudi v prihodnje. To pa je pomembno, saj je to izrazito sezonsko delo. Poleti je stiska pri nas še večja, kar še povečuje potrebo po začasnih delavcih. Najbolj iskana so tako delovna mesta natakarjev, kuharjev, sobaric, receptorjev in pomočnikov v kuhinji.
Mnogi pravijo, da je glavni razlog za to pomanjkanje slabo plačilo. Kot smo videli, so Avstrijci pripravljeni globoko seči v žep za pridobivanje ustreznega kadra, pri nas pa so plače v gostinstvu zelo različne. Temu, da ne najdejo delavcev, v prid govori še podatek, da so plače v gostinstvu običajno celo nižje od slovenskega povprečja.
Minimalne plače so najbolj pogoste
Natakar ali strežnik tako lahko računa na plačo od 1270 do 2300 evrov bruto na mesec, kuharji in kuharice pa dobijo povprečno do okoli 1900 evrov bruto. Za primerjavo, v Sloveniji je v začetku lanskega leta minimalna plača znaša okoli 1278 evrov bruto mesečno. A tudi pri nas skušajo predvsem v večjih turističnih krajih sezonske delavce pritegniti z dodatnimi ugodnostmi, kot so višji regresi, razni dodatki k plači, celo s pravico do izbire delovnega časa. Ponekod se uveljavlja tudi inštrument napitnine.
Ravno avstrijski ugodni pogoji bi znali v prihodnje preko meje zvabiti slovenske delavce, ponekod pa so pri nas omejitve vseeno nekoliko bolj ohlapne. Pogosto se namreč dogaja, da natakarji ne razumejo dobro slovensko in je zato komunikacija s strankami težja.
