Arhiv NTRC

»Problematike kadrov se odgovorni prej niso lotevali, zdaj pa to počnejo na neprimeren način. Nismo v povojnem stanju, da bi morali tako reševati pomanjkanje kadrov,« je prepričana. »V vrtce in osnovne šole, kjer se pri otrocih postavljajo temelji za vse življenje, ne moreš dati ljudi, ki bodo brez osvojene pedagoške izobrazbe. To, da je vsak primeren in se bo kasneje izobrazil na tem področju, ni pravi pristop,« pravi sogovornica. »Lahkotnost, ki je pri tem prisotna, je nevarno početje za stroko. Da damo v imenu reševanja kadrovske problematike stroko na rob, je na dolgi rok pokop družbe.«

Pritiski so veliki

Sama je morala v šoli letos reševati odsotnosti osmih učiteljic zaradi porodniške. Z nadomeščanjem v okviru zaposlenih, kar je zanje velika obremenitev, meni, da bo šola premostila težave, in dodaja, da ni želela zaposliti nekoga brez ustrezne izobrazbe. Težave bi lahko pomagali omiliti upokojeni učitelji, če bi jim država omogočila ustrezne pogoje. »Štipendijska politika bo prve rezultate dala šele čez leta, če bodo učitelji ostali v pedagoških vrstah. A veliko jih oceni, da niso pripravljeni delati v takšnih razmerah.« Kot pravi, so plače nizke v primerjavi z drugimi delovnimi mesti, ki zahtevajo enako stopnjo izobrazbe, niso pa edini kriterij za to, da se mladi ne odločajo za učiteljski poklic. »Največji težavi sta popolno razsulo glede avtoritet v šolah in poseganje nekaterih staršev na strokovno področje. Pritiski so veliki, na vse to mladi niso pripravljeni niti ne želijo delati pod temi pogoji.«

Po njenem mnenju se pozna tudi to, da za učiteljski poklic ni bilo nobenega sita in da so se v njem znašli tudi neprimerni. Zgolj ustrezna izobrazba še ni zagotovilo, da bodo ti ljudje tudi dobri učitelji. Predvsem se je spremenil odnos do znanja v družbi in do vloge šole pri tem. »Naenkrat je veljalo, da se lahko vsega naučimo na spletu in da je v življenju pomembno, da se znajdeš, da si ob pravem času na pravem mestu. A brez temeljnih znanj otroci ne morejo biti uspešni v življenju.«

Na vprašanje, ali gre tako tudi za poskuse razgradnje javnega šolskega sistema, pravi: »Zagotovo. Brez zadostne podpore, financ, kadra in ob tem, da kapital v ozadju usmerja to področje, lahko pride do razgradnje javnega šolstva. Močno tovrstno šolstvo je edini pogoj, da ima družba dobre temelje, le da moramo veliko stvari v šolah spremeniti.«

Otrok ni mogoče prenaročiti

Preberite še ...

Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

»Pouk moramo zagotoviti in to smo naredili. Otrok ne moremo prenaročiti, kot to lahko na primer storijo v zdravstvu. V naši šoli smo poleti iskali učitelja matematike in fizike. Rešitev smo našli z novo zaposleno, ki nima pedagoško-andragoške izobrazbe, a je na srečo že delala v razredu,« razlaga Helena Verdev, ravnateljica OŠ Ljubečna in vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev. »Med počitnicami smo vse šole iskale kadre in uredile to na razne načine. Počasi bomo poleg učiteljev matematike in fizike iskali tudi učitelje za biologijo, kemijo, tehniko, težave so s specialnimi pedagogi, z logopedi, tudi s tehničnim kadrom. Ko objavimo razpis, bi želeli, da bi imeli možnost izbire, a že dolgo ni več tako. Rešitev, da bi se v šole vračali upokojeni učitelji, se mi ne zdi ustrezna.«

Te težave s kadri niso nastale čez noč. Razlog, da je zanimanja za ta poklic vedno manj, je tudi po njenem mnenju ta, da sta se spremenila položaj učiteljev v družbi in odnos do šole. »Plača pri tem ni edini kriterij. Spoštovanje in zaupanje v naše delo se bosta morala v družbi spremeniti, če želimo spremembe. Učitelji in drugi zaposleni v šolah potrebujemo za svoje delo spodbudno okolje, da lahko otrokom zagotavljamo varno in primerno učno okolje. Želim, da bi se mladi v večji meri odločali za ta poklic, ampak takšni, ki si to res želijo. To pa je spet povezano s spoštovanjem in z zaupanjem v naše delo.«

Foto: Pexels

Več v tiskani izdaji, ki je izšla 28. septembra.