Koliko časa še življenje na Zemlji: Raziskava, kdaj nam bo zmanjkalo kisika
Raziskovalci napovedujejo, da se bo naš zrak v prihodnosti spremenil v mešanico, bogato z metanom in z malo kisika.
V bistvu se bo planet vrnil v razmere, kakršne so bile pred velikim oksidacijskim dogodkom pred približno 2,4 milijarde let. Ravni ogljikovega dioksida se bodo v daljših časovnih obdobjih še naprej zniževale, medtem ko se bo planet segreval.
Raziskovalci z Univerze Toho na Japonskem in Tehnološkega inštituta Georgia v ZDA so opravljali raziskavo, v kateri so se spraševali, koliko časa nam je še ostalo na našem planetu.
Še okrog milijarda let
V raziskavi so se osredotočili na ugotavljanje, kako dolgo lahko Zemlja vzdržuje atmosfero s podobno ravnjo kisika kot danes. Njihovi rezultati kažejo, da bo naš planet ves svoj kisik izgubil v milijardo letih.
Do tega bo prišlo, še preden bo planet vstopil v vlažno toplogredno stanje ali izgubil vso površinsko vodo. Ko bo prišel ta čas, bo za ljudi in skoraj vsa druga živa bitja, ki potrebujejo kisik za preživetje, konec življenja na tem planetu.
Raziskovalci so to ugotovili z izvajanjem kompleksnih simulacij biosfere Zemlje. Upoštevali so, da sonce postaja svetlejše, zaradi naraščajoče vročine se posledično zmanjšuje raven ogljikovega dioksida. Ker bo na voljo manj ogljikovega dioksida, rastline in drugi organizmi ne bodo več mogli izvajati fotosinteze, kar bo sčasoma ustavilo oskrbo s kisikom.
Upoštevali 400.000 scenarijev
Padec ravni bo drastičen, kot je povedal eden od raziskovalcev, "opazujemo ravni, ki so približno milijonkrat nižje od tistih, ki jih imamo danes." Zemlja bo takrat planet z veliko metana, malo ogljikovega dioksida in brez zaščitne ozonske plasti.
Znanstveniki so nekoč mislili, da bo sončno sevanje v približno dveh milijardah let izsušilo oceane. Ta novi model, ki je v povprečju upošteval skoraj 400.000 scenarijev, pa kaže, da bo kisikov zlom dejansko izbrisal življenje, še preden bo izginila voda na planetu.
Čeprav je nekaj negotovosti glede natančnega časa, kdaj naj bi do tega prišlo, pa je jasno to, da bo proces postopen, s postopno izgubo ravni kisika. Atmosferske razmere takrat se bodo vrnile na vrednosti, podobne tistim v zgodnjih časih Zemlje, ko so živeli mikroorganizmi, ki niso potrebovali kisika in so preživeli brez zraka ali svetlobe.
Delo raziskovalcev je bilo del Nasinega projekta NExSS, ki se osredotoča na raziskovanje bivalnosti na drugih svetovih. Na podlagi ugotovljenega bi lahko faza, bogata s kisikom, na Zemlji trajala le približno 20 do 30 odstotkov celotnega obstoja planeta – mikrobi pa bodo obstajali še dolgo po tem, ko bomo izginili.
