Primož Lavre

Primož Cirman: Volitve bodo imele tudi mednarodni kontekst

»Prihajajoče volitve so na več načinov prelomne. Čeprav nas v Sloveniji običajno ne zanima kaj dosti, kaj se dogaja onkraj naših meja, bodo imele parlamentarne volitve 2026 tudi mednarodni kontekst. Slovenija bo ena od evropskih 'front', kjer bo populistični, nacionalistični in radikalno desni tabor, ki prihodnost Slovenije vidi v družbi Orbana in Fica, skušal našo državo izpisati iz tabora liberalnih demokracij, ki moč Evrope vidijo tudi v močni EU,« pravi urednik in komentator portala Necenzirirano Primož Cirman in dodaja, da pri tem prvi tabor, enako kot podobno misleči protagonisti v drugih državah EU, ne bo izbiral sredstev.

»Smo že globoko v volilni kampanji, ki jo bo v prihodnjih tednih zaznamovala poplava dezinformacij, lažnih novic in najbolj poceni demagogij. Pričakujem kampanjo, ki jo bodo v največji meri do zdaj zaznamovali konkretni dezinformacijski vplivi iz tujine (beri: Rusija) in vpletanje drugih avtokratskih držav prek različnih načinov. Tega smo lahko zaznali že na volitvah leta 2022, a se Slovenija kot država nanj ni ustrezno odzvala,« še opozarja Cirman.

»Na kocki ni le usoda države oziroma njenih institucij, ampak politični spopad s silo, ki prihodnost Evrope vidi v ureditvi, kjer so male države na krožniku velikih, nove alianse Trump-Putin, ki bo prav v tem letu na veliko krojila dogajanje okrog nas. To je daleč največja zgodba teh volitev,« je dodal.

Povabilo

Mesec potrdil, da bo na kosilo z Golobom šel skupaj z Vesno

Jure Klobčar

Kršinar: Za sestavo koalicije pomembne tudi manjše stranke

»Pričakujem, da se bo pred volitvami krepila polarizacija in da bosta pridobivali obe vodilni stranki, na levi polovici Svoboda, na desni pa SDS. Po drugi strani se krepi zavedanje, da je bolj kot to, kdo bo zmagal na volitvah, pomembno, koliko poslancev bo katera politična stran dobila v državnem zboru,« razmišlja novinar revije Reporter Igor Kršinar, ki je v naslednjih vrsticah preletel polje politične matematike.

»V tem kontekstu bodo pomembne tudi manjše stranke, s katerimi bo ena od vodilnih strank sestavila vladno koalicijo. Zato je zelo pomembno povezovanje, na levi Levice z Vesno, na desni pa NSI z SLS in Fokusom. Morda bo še kakšna manjša stranka nastopila v koaliciji z večjo,« nam je povedal Kršinar.

Državna volilna komisija

Vsi ključni datumi pred državnozborskimi volitvami

Primož Lavre

»Tisti pol, ki bo dobil najmanj 45 poslancev, bo tudi sestavil vlado. Janez Janša oz. SDS jo lahko sestavi z NSI-SLS in Demokrati Anžeta Logarja, Robert Golob oz. Svoboda pa kot dosedaj z SD in Levico (okrepljeno z Vesno) ter Prerodom Vladimirja Prebiliča. Trenutno Levici-Vesni in Prerodu zelo slabo kaže na anketah. Levici največ glasov jemlje Miha Kordiš s svojimi socialisti, ki pa verjetno ne bodo prestopili volilnega pragu. Če bi, bi verjetno odigrali podobno vlogo kot Levica v času vlade Marjana Šarca,« razmere analizira novinar Reporterja

 »Če pridejo v DZ Pirati, potem bodo lažje našli skupni jezik z Golobom oz. Svobodo kot z Janšo oz. SDS. Če pride Zmago Jelinčič oz. SNS, pa obratno bi lažje prišel do dogovora z Janšo oz. SDS kot z Golobom oz. Svobodo. Uganka je Zoran Stevanović oz. njegova Resnica. Po programu je bližji SDS, vendar se je notarsko zavezal, da Janše ne bo podprl za predsednika vlade. Možno je, da ne bo nikogar, v tem primeru bo prišlo bodisi do mešane koalicije ali pa predčasnih volitev,« sklene Kršinar.

Parlamentarne volitve

Stranke zadovoljne z odločitvijo predsednice

Janja Božič Marolt: Levi so vedno bolj levi, desni pa vedno bolj desni

Robert Balen

»Deset tednov pred volitvami so levi vedno bolj levi, desni pa vedno bolj desni,« pa pravi direktorica Mediane Janja Božič Marolt.

»S tem mislim predvsem na strankarsko prerivanje, spodjedanje in prehajanje med njimi, kar po eni strani izkazuje višek demokracije v mnenjski raznolikosti, hkrati pa jim kot levemu bloku škodi, ker lahko zato katera od njih ne uspe čez parlamentarni prag. Desni pa so vedno bolj desni z aktivacijami svoje voline baze pod skupnim imenovalcem slovenstva in strankarskega povezovanja z jasnim ciljem osvajanja oblasti,« je pojasnila.

Kot pravi, je javno mnenje deset tednov pred volitvami zato in tudi zaradi bogatih darov vlade predvsem javnim uslužbencem, nezaposlenim in ostarelim »kot nihalo, premika se sem in tja". »Enkrat ga okrepijo uspehi, darovi in obljube, drugič pa strašenja, napake in razočaranja volilcev,« pravi.

Tudi preizkus odpornosti informacijskega sistema

Jure Klobčar

Volitve v različnih delih sveta zadnja leta zaznamujejo tudi bolj ali manj aktivne dezinformacijske kampanje in naivno bi bilo pričakovati, da bo Slovenija iz tega izvzeta. Dezinformacijske kampanje v Slovenijo ne prihajajo nujno z očitnim, zlonamernim pečatom, temveč so pogosto zamaskirane v legitimno komunikacijo znotraj zaprtih skupin. Aplikacije, kot je Telegram, postajajo ključna infrastruktura za kibernetske grožnje, pravi direktor Urada za informacijsko varnost Uroš Svete.

Podobne vzorce smo lahko spremljali v tujini. Na nedavnih volitvah v Romuniji so analitiki, denimo iz think-tanka Expert Forum, zaznali, kako so usklajene kampanje na TikToku in Telegramu umetno napihnile priljubljenost določenih kandidatov in ustvarile vtis množične podpore, ki je v realnosti ni bilo.

Volitve leta 2026 tako ne bodo le preizkus politične volje, temveč predvsem test odpornosti slovenskega informacijskega prostora.

Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Zadnje parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, so bile prvič po letu 2008 redne, na volitve leta 2011, 2014 in 2018 so se namreč volivci odpravili predčasno.