Zakaj zemljanka postaja vedno bolj priljubljena shramba za ozimnico
Zemljanke znova postajajo priljubljene naravne shrambe. Odkrijte, zakaj nudijo idealne pogoje za ozimnico ter kako jih preprosto umestiti na svoj vrt.
Vrtičkarji si želimo pridelati čim več domačih pridelkov in si na ta način zagotoviti kakovostno hrano v vseh letnih časih. Jeseni smo tako intenzivno pripravljali ozimnico, pomembno vprašanje pri tem pa je bilo, kam bomo vse polne kozarce in skladiščeno svežo zelenjavo pospravili. Izziv vsekakor ni le, ali bomo našli dovolj praznih polic, ampak je bolj pomembno, ali prostor, ki ga izberemo za shrambo in skladiščenje, zagotavlja primerne pogoje.
PREBERITE TUDI:
Vedno bolj priljubljene za ta namen postajajo zemljanke, ki z novimi tehnološkimi rešitvami ponujajo konstantno optimalne pogoje skladiščenja in lahko tudi kot ločen del hiše predstavljajo visoko dodano vrednost naši nepremičnini. Ste kdaj pomislili, da bi jo vgradili?
Kaj sploh je zemljanka?
Zemljanka je podzemna ali delno podzemna struktura, ki izkorišča naravne lastnosti zemlje za vzdrževanje konstantne temperature in vlage. V bistvu gre za nekakšno naravno hladilnico, kjer so shranjeni pridelki zaščiteni pred zunanjimi vplivi, kot so visoke ali nizke temperature in veter, pa tudi pred živalmi. Ker je zemljanka zgrajena v zemlji, lahko zemlja služi kot izolator, kar omogoča idealne pogoje za shranjevanje hrane – temperature so vse leto dokaj konstantne, običajno med 5 in 10 stopinjami Celzija, kar je idealno za shranjevanje zelenjave, sadja in ozimnice.
V preteklosti so bile zemljanke ključen del vsakdanjega življenja. Njihov namen je bil podoben, kot nam ga ponuja današnji hladilnik – zaradi svojega položaja pod zemljo je zemljanka nudila naravno izolacijo pred vročino poleti in mrazom pozimi. Ljudje so v zemljankah shranjevali pridelke, kot so krompir, korenje, čebula, zelje, in druge vrste ozimnic, pa tudi mlečne izdelke, meso ter domače pijače, kot sta kislo mleko in vino.
Vlažnost in temperatura, ki sta se vzdrževali znotraj zemljanke, sta ohranjali svežino živil dlje časa, ne da bi se ta pokvarila. Poleg tega so zemljanke uporabljali za shranjevanje fermentiranih živil, kot so kislo zelje, kisle kumarice in drugi takšni izdelki, ki so potrebovali stabilne pogoje za pravilno fermentacijo. Prav zaradi svoje učinkovitosti so bile zemljanke nepogrešljive, dokler nismo izumili hladilnikov, ki so postopoma prevzeli njihovo vlogo v gospodinjstvih.
Prednosti zemljanke
Ena največjih prednosti zemljanke je njena sposobnost ohranjanja konstantne temperature vse leto. Medtem ko se v običajnih kleteh temperatura lahko znatno spreminja glede na sezono, zemljanka izkorišča stabilnost zemlje ter s tem zagotavlja dolgotrajnejše in bolj enakomerne pogoje shranjevanja. To pomeni, da pridelki, shranjeni v zemljanki, ne bodo podvrženi nenadnim temperaturnim spremembam, kar je ključno za njihovo dolgoročno kakovost.
Zemljanka prav tako ne zahteva nobene dodatne energije za delovanje in je zato energetsko učinkovitejša od kleti. Slednja pogosto zahteva dodatno hlajenje ali prezračevanje, pomagamo si tudi z zmrzovalniki in hladilniki, to pa pomeni precejšno porabo energije. Zemljanka po drugi strani deluje izključno na naravnih načelih hlajenja in izolacije, brez potrebe po električni energiji. To je velika prednost, saj zmanjšuje stroške in je okolju prijaznejša rešitev.
Poleg tega zemljanka zagotavlja optimalno stopnjo vlažnosti, ki je ključna za shranjevanje številnih vrst zelenjave, kot so krompir, korenje, čebula in pesa. Zaradi naravne vlažnosti v zemlji ti pridelki ostanejo sveži dlje časa, hkrati se zmanjša možnost izsušitve ali gnitja. Ravno tako je zemljanka odlična za shranjevanje fermentiranih izdelkov, kot so kislo zelje in kumarice, saj so pogoji za fermentacijo v njej idealni.
Izgradnja zemljanke je v primerjavi s kletjo bolj preprosta in cenejša, pridobimo jo lahko tudi vrsto let po izgradnji hiše, saj lahko stoji na ločeni lokaciji na našem vrtu ali kje drugje na naši parceli. Umestimo jo lahko tudi na manjše površine, kar je idealno za manjše vrtičkarje.
Kakšni so pogoji za izgradnjo zemljanke?
Če ste razmišljali, da bi zemljanko naredili sami, je najlažji način, da jo vkopljete v hrib na svoji parceli. To je v resnici tudi osnoven koncept zemljanke, pri čemer dobimo možnost, da v shrambo vstopamo horizontalno in nam ni treba hoditi po stopnicah, kot je to značilno za kleti. Najlažje je, če se parcela, na kateri leži hiša, nadaljuje nekoliko v klanec. V tem primeru lahko zemljanko zasnujemo celo tako, da si vhod zagotovimo neposredno s terase.
Če takega terena naš vrt nima, lahko za zemljanko izkoristimo kakšen drug hribček na vrtu ali pa jo postavimo kar na travnik in prek nje nasujemo umetni hribček. Pri tem je treba upoštevati, da je zato, da bomo dosegli enakomerno temperaturo, treba okoli oboda objekta zagotoviti dovolj debelo plast zemlje.
Pred odločitvijo za izgradnjo takšne zemljanke je treba preveriti tudi, kakšna je vlažnost tal. Območje mora biti suho oziroma mora biti teren dobro dreniran, pobočje pa mora zagotavljati, da voda naravno odteka. Pomembno je tudi, da zemljanka ne bo izpostavljena neposrednemu soncu. Čeprav zemlja deluje kot izolator, pa dolgotrajna izpostavljenost sončnim žarkom vseeno lahko povzroči dvig temperature v notranjosti. Smiselno je, da izberemo območje na severni strani parcele, kjer je najmanjša izpostavljenost soncu, opcijsko je parcela lahko tudi nekje na robu gozda, kjer senco zagotavljajo visoka drevesa.
Zelo pomembno je tudi, kakšne materiale uporabimo pri izgradnji zemljanke. Tradicionalno so bile slednje izdelane iz naravnih materialov, kot so les, kamen in ilovica, danes pa se za boljšo izolacijo in zaščito pred vlago uporabljajo tudi sodobnejši materiali. Priporočljivo je še, da notranjost zemljanke obložimo z izolacijskimi materiali, saj tako lažje ohranimo optimalne pogoje shranjevanja. Izberemo lahko tudi naravne materiale za izolacijo, kot sta slama in žagovina.
Razmislimo še, kako bomo zagotavljali dostop svežega zunanjega zraka. Ker sadje in zelenjava ob zorenju tvorijo plin etilen, je prezračevanje zemljanke obvezno. Tako se izognemo gnitju shranjene sveže zelenjave in sadja, preprečimo pa tudi nastanek plesni. Najpogostejši način zračenja je uporaba dveh ločenih zračnikov, enega za odvod in drugega za dovod zraka. Dovodni zračnik mora biti nameščen bližje tlom, saj svež hladen zrak naravno vstopa v spodnji del prostora. Smiselno je, da je ta zračnik na zunanjem delu postavljen na najbolj senčnem mestu, da je zrak res lahko hladen.
Odvodni zračnik namestimo bližje stropu na nasprotno stran prostora, da izpušča toplejši zrak, ki se dviguje. Tako ustvarimo naravno kroženje zraka. Da bi preprečili vdor živali v zemljanko, je priporočljivo, da na odprtine zračnikov namestimo zaščitne mreže. Poleg tega lahko zračnike zaščitimo pred vdorom vlage s posebnimi pokrovi ali loputami, ki jih odpiramo le takrat, ko je potrebno večje prezračevanje.
Sodobne rešitve
Danes, ko se zanimanje za trajnostne rešitve povečuje, so se razvile tudi inovativne različice zemljank, ki temeljijo na sodobnih materialih in tehnologijah. Eden izmed inovativnih pristopov, ki ga ponujajo nekateri sodobni ponudniki, je izdelava zemljank s pomočjo HDPE (visoko gostotnega polietilena).
Gre za plastični material, ki je izjemno trpežen, odporen proti koroziji, vlagi in poškodbam, kar omogoča dolgo življenjsko dobo zemljanke. Čeprav je HDPE plastika, je ta material okolju prijazen, saj ga je mogoče reciklirati. Poleg tega je njegova življenjska doba dolga, kar pomeni, da bo ena HDPE-zemljanka služila vrsto let brez potrebe po zamenjavi ali popravilih, kar zmanjšuje porabo virov.
HDPE-zemljanke so zasnovane tako, da imajo enake funkcionalnosti kot tradicionalne zemljanke, vendar so izdelane s pomočjo že pripravljenih modularnih sistemov, ki jih je mogoče preprosto vgraditi v zemljo. Te zemljanke so običajno predhodno oblikovane in v celoti pripravljene za enostavno montažo na terenu. V praksi to pomeni, da se izkoplje ustrezno veliko luknjo, v katero se nato vgradi modularna enota iz plastike HDPE. To močno skrajša čas gradnje in omogoča hitro vzpostavitev učinkovitega prostora za shranjevanje ozimnice.
Takšna zemljanka je popolnoma vodoodporna, urejen je tudi prezračevalni sistem in tako imajo naši skladiščeni pridelki res ves čas optimalne pogoje za skladiščenje. Pomembna prednost je tudi, da so takšne zemljanke vkopane v zemljo, zato ne potrebujemo posebnega terena za izdelavo. Res je sicer, da vstop tako ni povsem horizontalen, a nekaj stopnic ne predstavlja tako velikega izziva. Po navadi je mogoče izbirati med različnimi velikostmi, kar pomeni, da jih lahko prilagodimo glede na svoje potrebe in količino ozimnice.
Marsikdo pa tako rešitev izkoristi še za pridobitev dodatnega prostora, v katerem si uredi svoj prostor za umik od zunanjega sveta in za vsak primer, če pride do kakšnih nepredvidljivih naravnih ali vojaških katastrof, za rezervno domače zaklonišče.