Najnevarnejša ožina sveta znova odprta, a mir visi na nitki
ZDA in Iran naj bi se po zadnjem valu napadov dogovorila za začasno umiritev razmer in nadaljevanje plovbe skozi Hormuško ožino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po dnevih napadov, groženj in strahu pred širšo vojno naj bi se Združene države Amerike in Iran dogovorila za začasno umiritev razmer.
Ameriški mediji poročajo, da sta se strani strinjali, da ustavita zadnji val napadov in omogočita nadaljevanje ladijskega prometa skozi Hormuško ožino.
Mirovnega sporazuma ni. Ni podpisov, ni skupne izjave in ni zagotovila, da se napetosti ne bodo hitro vrnile. Kljub temu je pomembno, da so diplomatski kanali med Washingtonom in Teheranom ostali odprti tudi v času napadov. V zadnjih dneh je bilo dovolj že malo, da bi se razmere nevarno zaostrile.
Diplomacija se ni ustavila niti med obstreljevanjem
Po navedbah neimenovanega ameriškega uradnika so se tehnični pogovori med ZDA in Iranom nadaljevali tudi v času, ko sta si državi izmenjevali napade. Na eni strani so bile grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, na drugi opozorila iz Teherana, da ima Iran pomembno vlogo pri dogajanju v Hormuški ožini. V ozadju so pogajalci iskali način, kako preprečiti, da bi razmere ušle izpod nadzora.
Eden od ameriških uradnikov je dejal, da bosta strani za zdaj stopili korak nazaj, ladje pa naj bi se lahko znova premikale skozi ožino. Pogovori naj bi se nadaljevali v Katarju, kjer želijo določiti jasnejša pravila plovbe in zmanjšati možnost novih incidentov.
ZDA vztrajajo pri prosti in varni plovbi skozi mednarodne poti. Iran pa Hormuško ožino vidi kot pomembno vzvod za pritisk na Washington in države v Perzijskem zalivu.
Zadnji val spopadov se je začel na morju
Zadnje zaostrovanje se je začelo z napadom na ladijski promet v Hormuški ožini. ZDA so odgovornost pripisale Iranu in odgovorile z napadi na iranske vojaške cilje. Po ameriških navedbah so bile tarče skladišča raket in brezpilotnih letalnikov ter obalni radarski položaji.
Washington je napade predstavil kot odgovor na ogrožanje civilnega ladijskega prometa. Ameriško centralno poveljstvo je iransko ravnanje označilo za napad na svobodo plovbe. Če bo Iran ogrožal ožino, bodo ZDA odgovorile z vojaško silo.
Podpredsednik J. D. Vance je zapisal, da so Združene države dogovor spoštovale, Iran pa bi moral nesoglasja reševati po diplomatski poti.
Iran je pokazal, da lahko pritisne po vsej regiji
Iran se po ameriških napadih ni umaknil brez odgovora. Po navedbah ameriških virov je proti ameriškim ciljem na Bližnjem vzhodu poslal rakete in brezpilotne letalnike. Omenjeni so bili tudi cilji v Bahrajnu in Kuvajtu, kjer imajo ZDA pomembno vojaško prisotnost.
Ameriški uradnik je za ABC dejal, da ameriške sile niso bile zadete in da med Američani ni bilo ranjenih. Po njegovih besedah so bili napadi prestreženi ali pa niso zadeli ciljev. Kuvajt je poročal o prestrezanju raket, Bahrajn pa o poškodovani stanovanjski stavbi brez žrtev.
Napadi so imeli jasno sporočilo. Iran lahko razširi pritisk po regiji. ZDA pa želijo pokazati, da bodo zaščitile svoje sile in ladijski promet, ne da bi zdrsnile v širši spopad.
Teheran ne želi, da bi dogovor deloval kot ameriška zmaga
Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da lahko plovbo skozi Hormuško ožino ponovno omogoči le Iran. Izjava je bila namenjena domači javnosti in tujini. Teheran želi pokazati, da ni bil prisiljen v umik in da še vedno nadzoruje pomemben del svetovne energetske poti.
Pogovori bodo zato zahtevni. ZDA želijo jasna pravila za varno plovbo. Iran želi ohraniti vpliv nad dogajanjem v ožini. Obe strani bosta dogovor predstavljali kot uspeh.
Sedanje premirje je krhko. Nov incident bi lahko hitro sprožil nove obtožbe in odzive. Vsaka stran bi ga razlagala po svoje.
Zakaj je dogajanje pomembno tudi za Slovenijo
Hormuška ožina je daleč, posledice pa hitro pridejo tudi v Evropo. Skoznjo poteka velik del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Napetosti tam vplivajo na cene energije.
Za Slovenijo to pomeni predvsem gospodarsko tveganje. Dražja nafta vpliva na gorivo, prevoze, industrijo in inflacijo. Negotovost poveča stroške ladijskega prometa, zavarovanja in dobavnih poti.
Evropa je po zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov bolj občutljiva na motnje drugje. Dogajanje v Perzijskem zalivu zato vpliva na širšo energetsko sliko.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
