Nova pravila: kmalu ne bo več pomemben le oprijem, ampak tudi obraba
Vsako leto v Evropi nastane približno pol milijona ton delcev obrabe pnevmatik, ki končajo v tleh, rekah in morjih. Evropska unija zato pripravlja nova pravila, ki bodo prvič omejila tudi obrabo pnevmatik.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato so pri nemškem avtomobilskem klubu ADAC analizirali 160 modelov pnevmatik, rezultati pa razkrivajo velike razlike med proizvajalci. Eni dokazujejo, da je mogoče izdelati varne in okolju prijaznejše pnevmatike, drugi pa imajo še precej prostora za napredek.
Obraba pnevmatik je eden največjih virov mikroplastike
Ko govorimo o mikroplastiki, večina najprej pomisli na plastično embalažo ali odpadke v oceanih. V resnici pa pomemben del onesnaženja nastaja tam, kjer ga skoraj nihče ne opazi – na avtomobilskih pnevmatikah.
Po ocenah strokovnjakov v EU vsako leto nastane približno 500.000 ton delcev obrabe pnevmatik. Zato so tudi pripravili novo zakonodajo Euro 7, ki bo poleg izpušnih plinov in zavornega prahu prvič omejevala tudi delce, ki nastajajo pri obrabi pnevmatik.
Delci večinoma ne ostanejo v zraku
Večji del nastale mikroplastike se odloži na vozišču ali neposredno ob cesti, od tam pa jih dež spira v kanalizacijo, tla, reke in druga vodna okolja.
Za človeka so po trenutnih raziskavah ti delci manj nevarni kot najdrobnejši prašni delci PM10 ali PM2,5, saj so večji in ne prodrejo globoko v dihala. Pri tem velja poudariti, da delci niso sestavljeni zgolj iz gume. Nastajajo na stiku pnevmatike s cestiščem, zato vsebujejo tudi delce asfalta, peska, zemlje, vode, listja in drugih nečistoč. Prav zato stroka uporablja izraz TRWP (Tyre and Road Wear Particles) oziroma delci obrabe pnevmatik in cestišča.
Kako sploh merijo obrabo?
Prihodnja evropska metodologija predvideva meritve v dejanskem prometu. Konvoj do štirih vozil hkrati prevozi približno 8000 kilometrov po mestih, regionalnih cestah in avtocestah. Eno vozilo uporablja referenčne pnevmatike, druga pa pnevmatike, ki jih preizkušajo.
Med vožnjo neprestano spremljajo hitrost, pospeške, zunanjo temperaturo, tlak v pnevmatikah in geometrijo podvozja. Pred začetkom in po koncu testiranja pnevmatike stehtajo, izguba mase pa predstavlja osnovo za izračun obrabe.
ADAC uporablja še zahtevnejšo metodologijo. Njihovi testi trajajo kar 15.000 kilometrov, kar omogoča še bolj natančno oceno delovne dobe pnevmatik in napoved skupne prevožene razdalje, hkrati pa razkrije tudi različne vzorce obrabe na tekalni površini.
Michelin prepričljivo vodi
Od leta 2023 je ADAC preizkusil 84 letnih, 60 zimskih in 16 celoletnih pnevmatik. Najboljše rezultate je dosegel Michelin, katerega pnevmatike v povprečju ustvarijo le 52 miligramov obrabe na kilometer na tono mase vozila.
Na naslednjih mestih so Hankook (62 mg/km/t), Continental (63 mg/km/t) in Goodyear (65 mg/km/t).
Po mnenju strokovnjakov vsi štirje proizvajalci dokazujejo, da je mogoče razviti pnevmatike, ki združujejo visoko stopnjo varnosti in majhno obrabo. Njihova skupna značilnost pa je tudi višja cena.
Sledijo nekoliko cenovno dostopnejše znamke Kumho (70 mg/km/t), Falken (72 mg/km/t), Semperit, Vredestein in Dunlop (po 73 mg/km/t).
Presenetljivo sta med premijskimi proizvajalci slabše rezultate dosegla Pirelli (76 mg/km/t) in Bridgestone (78 mg/km/t), največjo obrabo med analiziranimi znamkami pa je zabeležil Firestone s povprečno 82 mg/km/t.
Euro 7 prinaša pomembne spremembe
Nova emisijska uredba Euro 7 bo začela veljati konec leta 2026, zahteve glede obrabe novih pnevmatik za osebna vozila pa bodo obvezne od 1. julija 2028.
ADAC opozarja, da mora zakonodajalec pri določanju mejnih vrednosti najti pravo ravnovesje. Če bodo zahteve prestroge, bi proizvajalci lahko varčevali pri lastnostih, ki neposredno vplivajo na varnost, kot sta zavorna pot in oprijem v ovinkih. Po njihovih analizah bi bilo pri prenizki dovoljeni meji prizadetih približno 61 odstotkov danes testiranih pnevmatik. Če pa bo meja previsoka, uredba ne bo dosegla želenega zmanjšanja mikroplastike.
Veliko je odvisno tudi od voznika
Na obrabo pnevmatik ne vpliva le njihova kakovost, ampak tudi način uporabe. Obraba se povečuje pri težjih vozilih, močnejših motorjih z visokim navorom, višjih hitrostih, vožnji po gorskih cestah, mokrem vozišču, vleki prikolice ter zaradi nepravilne geometrije podvozja ali neustreznega tlaka v pnevmatikah.
Strokovnjaki zato priporočajo redno preverjanje tlaka, občasno kontrolo podvozja, uporabo sezoni primernih pnevmatik ter predvsem mirno in predvidevajočo vožnjo, ki zmanjšuje porabo goriva in hkrati občutno zmanjša tudi obrabo.
Poziv tudi proizvajalcem
ADAC ob koncu opozarja, da prihodnost ne sme biti le v vedno zmogljivejših pnevmatikah. Proizvajalce poziva, naj več pozornosti namenijo zmanjšanju obrabe, okolju prijaznejšim tehnologijam in ponudbi takšnih pnevmatik v vseh dimenzijah.
Posebej izpostavljajo tudi na videz nepomembno podrobnost – drobne gumijaste dlačice na novih pnevmatikah. Te nimajo nobene uporabne funkcije, v prvih kilometrih vožnje pa predstavljajo povsem nepotreben dodaten vir mikroplastike. Po mnenju ADAC bi jih lahko proizvajalci z manjšimi spremembami v proizvodnji povsem odpravili in s tem še dodatno zmanjšali obremenitev okolja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
