Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vlada Janeza Janše je včeraj potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Gre za zakon o posebni tožilski enoti za pregon korupcije Skok, ki naj bi pospešila pregon korupcije.

»Skok bo,« je po četrtkovi seji vlade poudaril minister za gospodarstvo, delo in šport ter podpredsednik Janševe vlade Anže Logar, ki je poudaril, da je samo bistvo Skoka »oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov.«

Na predlog zakona, ki ga je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku, so že v četrtek letele številne kritike. Najprej so zakon pričakovano napadli v opozicijskih strankah. Hitro so se oglasile tudi nekatere nadzorne institucije, kot so Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti.

Predvolilne obljube

Anže Logar po seji vlade: Skok bo, usklajevanje je bilo intenzivno

Te so v skupnem sporočilu za javnost opozorile predvsem na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku. »Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo,« so poudarili in opozorili, da pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bili vključeni in niti z njim seznanjeni.

Opozorili so tudi, da še vedno ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi sodelovali. Glede tega vprašanja sta zelo redkobesedna tudi Logar in minister za pravosodje Mihael Zupančič. Na četrtkovi novinarski konferenci sta odgovorila le, da je v pripravi sodelovala široka delovna skupina, a kaj več nista razkrila.

Generalna državna tožilka: Nastajal je v tajnosti, z njim še zdaj nismo seznanjeni

Danes so se na predlog zakona, kot je bil objavljen v sredo 15. julija, torej dan pred sprejetjem na vladi, odzvali še tožilci. Zgoraj naveden datum je pomemben, saj je vlada na četrtkovi seji, kot je potrdil Zupančič, v predlog vnesla »manjše« spremembe. Izpostavil je dve.

Predlog zakona

Kritike Skoka: "Korupcijo bodo preganjali najbolj problematični profili"

Na to je danes opozorila tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki je na novinarski konferenci poudarila, da se na vrhovnem tožilstvu v prvi vrsti ne strinjajo z načinom priprave predloga zakona, saj je nastajal »v tajnosti in brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo.«

Slednje je še toliko bolj sporno, saj gre predlog zakona v državni zbor po nujnem postopku, ki se po besedah Bergant »uporabi v izjemnih primerih, zato se splošna razprava ne opravi, strokovni javnosti pa je onemogočeno sodelovanje.« Tožilci ob tem ocenjujejo, da okoliščine, ki bi v tem primeru terjale nujen postopek, ne obstajajo.

Bergant je opozorila še, da na tožilstvu še danes niso seznanjeni s predlogom zakona, kot je bil v četrtek sprejet na vladi, saj jim ga doslej še niso posredovali. Dejala je, da so z »domnevno vsebino« seznanjeni prek spletišča vlade, na kateri je bil pred četrtkovim dopoldnevom »le nekaj ur javno dostopen predlog, ki naj bi se glede na včerajšnjo izjavo ministra še spremenil.«

Necenzurirano

Inšpektorji večkrat obiskali Mijičevo podjetje, kaj razkrivajo zapisniki?

Sicer pa vsebina predloga »presega cilj, ki naj bi ga zakon zasledoval, torej boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev na tako imenovanem Skoku, temveč spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev v Republiki Sloveniji,« je poudarila Bergant.

Bergant: Namen je slabitev strokovne avtonomije tožilstva

Bergant je opozorila še, da se glede na predlog zakona uvaja tudi splošen člen, ki velja za vsa državna tožilstva in v skladu s katerim »minister pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ni več vezan na mnenje državnotožilskega sveta.« S tem se po njenih besedah »sistemsko slabi strokovna avtonomija tožilstva in krepi možnosti,« da minister vpliva na »vse kadrovske odločitve glede tožilstva.«

Bergant je sicer potrdila, da predlog zakona naslavlja tudi nekatere probleme, na katere so na tožilstvu opozarjali že dalj časa, a bi bila za kaj takega nujna temeljita vsebinska prenova zastarelega Zakona o kazenskem postopku in ne le preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v StKok.

Na vrhovnem državnem tožilstvu na splošno ocenjujejo, da so predlagane spremembe zakona »predvsem organizacijske, njihova vsebina pa ne bo dosegla cilja.« Opozorila je še, da predlog pušča veliko »pomembnih zadev povsem nedorečenih.«

Najstrožji ukrepi

Stevanović napovedal izključitev Mijiča

Na vrhovnem državnem tožilstvu po besedah Bergant ocenjujejo, da predlagane spremembe ne bodo prispevale k »učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, ampak je njihov namen predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva s povečanjem vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva.«

Robert Balen

Kritičen tudi predsednik vrhovnega sodišča Orož

»Če bo zakon o Skoku sprejet z vsebino, o kateri smo bili pred sejo vlade seznanjeni, bo zaradi nekaterih predvidenih rešitev močno vplival na stopnjo pravne varnosti,« pa je poudaril predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož, ki je opozoril na tri problematične stopnje.

Ciljal je predvsem na kratek rok za organizacijo sodišča, predodeljevanje kazenskih zadev, kar bo po njegovem mnenju vplivalo na pravno varnost udeležencev v postopkih, in veliko stopnjo zakonske nedorečenosti organizacije novega sodišča. Ob tem je opozoril tudi na negativni vpliv predvidenega zakona na tekočo reorganizacijo rednih splošnih sodišč prve stopnje.

Skrb vzbujajoče je tudi opozorilo predsednika vrhovnega sodišča: »Sodstvo je bilo s predlogom zakona o Skoku, v delu, ki se nanaša na sodstvo, obveščeno tik pred zdajci. Tako kot vsa javnost smo se z njim seznanili šele, ko je ta bil dan pred sejo javno objavljen,« je povedal.

»Združevanje štirih specializiranih oddelkov prve stopnje za sodstvo načeloma ne more biti sporno,« je povedal Orož, a ob tem opozoril na nujnost ohranitve spoštovanja načela neodvisnosti sodnika in sledenja cilju, ki je hitro reševanje zadev. Predlagatelje zakona je prosil, naj nekatere rešitve v zakonu še enkrat premislijo.

Številni pomisleki

»Skladno s predlogom zakona o Skoku bi namreč splošne zadeve, o katerih prav tako odločajo specializirani sodniki za kazenske zadeve, dodelili drugim sodnikom. To pomeni, da se bodo časi reševanja kazenskih zadev še podaljšali," je poudaril. »To za obtoženca pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku, pa ne samo zanj, tudi za oškodovanca, denimo za žrtev posilstva, ki že tako trpi, ko čaka na pravico,« je komentiral.

Za odločanje o pritožbi zoper odločitev Specializiranega sodišča, ki ga predvideva predlog, ne bo več pristojno eno izmed štirih višjih sodišč, kot je danes, temveč zgolj Višje sodišče v Mariboru, ki pa je po besedah Oroža kadrovsko več kot pol manjše sodišče. Zaradi koncentracije vseh pritožb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu bo to po oceni predsednika "gotovo negativno vplivalo na čas reševanja zadev, in to prav teh zadev, katerih reševanje želi vlada sedaj utemeljeno pospešiti.«

Vrhovno sodišče ima resne pomisleke tudi glede načina in predvsem roka ustanovitve novega Specializiranega sodišča. To naj bi začelo delovati že 1. januarja 2027, torej na dan, ko se začne obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s sodno reformo, ki jo je sprejela prejšnja vlada. »Takšen rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. Še več, takšen rok ruši stabilnost sodnega sistema, še posebej pa kazenskega sodstva,« je bil kritičen.

Poudaril je, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo. »To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati, prodajati in tudi že prodalo,« je povedal.

Vrhovno sodišče je zelo zadržano tudi do posebnega neposrednega poročanja predsednika Specializiranega sodišča državnemu zboru. Pri tem morajo biti namreč varovani neodvisnost sodstva in ustrezno razmerje med vejami oblasti.

»Tudi po sprejemu zakona o Skoku bodo ostali isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom,« je izpostavil Orož. Pri tem je omenil problem izločanja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izločitve nedovoljeno pridobljenih dokazov ter problem vročanja in zagotavljanja prisotnosti obtoženca na glavni obravnavi.

Robert Balen

Vodja SDT: Predlog ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj

Da predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje SDT v StKok, je ocenil tudi vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Ivan Pridigar.

Po njegovih besedah se v predlogu na pristojnosti SDT nanašata le dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen Skok, in 12. člen, ki v zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s Skokom.