Vsak dan drugače: Koliko časa bo trajala ameriška vojna z Iranom?
Čeprav Američani vedno znova poudarjajo, da se bo vojna v Iranu kmalu končala oziroma da je tik pred koncem, se dejanska časovnica le zamika.
Ameriški predsednik Donald Trump in njegovi najvišji uradniki v svojih nastopih dajejo vtis, da imajo razmere v Iranu pod nadzorom in da je konec vojne blizu, vendar dejanski časovni okvir vojne ostaja nejasen. Napadi, ki so jih sprožile ameriško-izraelske sile, so se začeli 28. februarja in trajajo že več kot mesec dni.
Kljub številnim napovedim o "kmalu" ali "dveh do treh tednih" se zdi, da bo ameriški odhod iz Irana odvisen od razvoja dogodkov na terenu in diplomatskih pogajanj, kar lahko še traja, piše BBC.
Trump je že večkrat poudaril, da bo vojna "dokaj hitro" končana. 9. marca je za CBS dejal, da je vojna "v večji meri končana" in kasneje dodal, da se bo končala "zelo hitro".
Podobne napovedi se vrstijo tudi v zadnjih dneh. Pred kratkim je znova napovedal, da bodo ZDA Iran zapustile "v dveh do treh tednih", ko bo jasno, da iranski režim še dolga leta ne bo mogel razviti jedrskega orožja.
Prejšnji teden je državni sekretar Marco Rubio ocenil, da bodo ZDA svoje operacije zaključile "v naslednjih nekaj tednih". To je potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, ki je pred tem omenila možnost, da bi vojna lahko trajala do šest tednov.
V ponedeljek je Trump dejal še, da so ZDA v "resnih pogovorih" z novo iransko oblastjo o koncu vojaške operacije – vendar le pod pogojem, da bo dosežen dogovor in da bo Hormuška ožina takoj znova "odprta za trgovino".
Trump: Iran želi prekinitev ognja
Danes popoldne je na svojem družbenem omrežju še slavnostno naznanil, da je "predsednik novega iranskega režima" ZDA zaprosil za prekinitev ognja. Trump sicer ni imenoval domnevnega iranskega uradnika oziroma "predsednika," ki naj bi na ZDA naslovil to prošnjo, a ga je označil za "precej manj radikaliziranega in precej bolj inteligentnega od predhodnikov."
Je pa Trump v isti sapi dodal, da bodo ZDA o tem "razmislile, ko bo Hormuška ožina odprta, svobodna in čista. Do takrat bomo Iran bombardirali do opustošenja oziroma, kot pravijo, nazaj v kameno dobo."
"Definitivno čez polovico"
Na izraelski strani je premier Benjamin Netanjahu ocenil, da je vojna "definitivno čez polovico", a ob tem pojasnil, da gre za oceno glede opravljenih misij, ne pa časovnega trajanja konflikta.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem sinoči poudaril, da obstaja velika "nujnost", da se operacija čim prej zaključi, pri čemer naj bi pogajanja vse bolj dobivala zagon. Trump je ob tem znova zatrdil, da so Združene države v Iranu že dosegle svoje ključne cilje, predvsem omejitev iranske sposobnosti za razvoj jedrskega orožja, in da zdaj "zaključujejo nalogo".
Tudi iranski predsednik Masoud Pezeškian je sporočil, da ima Teheran "potrebno voljo" za končanje vojne, vendar pričakuje jamstva, ki bi preprečila ponovitev napadov.
Napadi se nadaljujejo
Kljub diplomatskim signalom pa se razmere ne umirjajo. Napadi so se nadaljevali po vsej regiji, ameriško centralno poveljstvo pa je objavilo posnetke napadov na podzemne vojaške cilje v Iranu.
Izrael je sporočil, da je napadel iransko tovarno, za katero trdi, da je povezana s proizvodnjo kemičnega orožja, medtem ko Iran vztraja, da gre za farmacevtski obrat.
Libanonska prestolnica Bejrut je bila ponoči tarča intenzivnih izraelskih zračnih napadov. Po navedbah izraelske vojske so zadeli poveljnika in še enega visokega predstavnika Hezbolaha, ki podpira Iran v vojni.
Napadi so se nadaljevali tudi v Perzijskem zalivu. Savdska Arabija je prestregla dva drona, tanker ob obali Katar je bil zadet z raketo, napaden je bil tudi Bahrajn, na mednarodnem letališču v Kuvajtu pa je po napadih z droni izbruhnil požar. V sredo zjutraj je izraelska vojska sporočila, da je zaznala novo serijo izstrelkov, izstreljenih iz Irana proti Izraelu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.