Cena nafte znova divja: koliko dražja bosta bencin in dizel?
Vlada uvaja tedenski izračun cen goriv. Bližnjevzhodni konflikt in grožnje Donalda Trumpa pospešeno dražijo nafto ter prinašajo višje cene dizla.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slovenski vozniki z nestrpnostjo pričakujejo nove cene pogonskih agregatov, ki bodo veljavne od jutri, 31. marca.
Po ocenah časnika Financ se obetajo podražitve, pri čemer bo največji udarec pretrpelo dizelsko gorivo.
Cena litra 95-oktanskega bencina naj bi se z zdajšnjih 1,581 evra zmerno zvišala na približno 1,59 evra. Znatno večji skok pa se obeta pri dizelskem gorivu, ki bi lahko z 1,696 evra poskočilo na 1,78 do 1,80 evra za liter.
Če se bodo te napovedi uresničile, bo dizel dosegel najvišjo ceno po juliju 2022.
Občutna podražitev čaka tudi gospodinjstva, saj naj bi se liter kurilnega olja z 1,342 evra povzpel na 1,42 do 1,44 evra.
Hitrejši prenos globalnih šokov na domače črpalke
Prihajajoče spremembe cen pa prinašajo tudi pomembno novost v sami metodologiji izračuna.
Vlada je namreč 23. marca sprejela uredbo, po kateri se regulirane cene ne bodo več prilagajale na vsakih štirinajst dni, temveč vsak teden.
Novi izračun tako temelji na petih delovnih dneh, od ponedeljka do petka, pri čemer država še naprej upošteva kotacije na borzi Platts in tečaj med dolarjem ter evrom.
To pomeni, da bodo torkove cene odražale predvsem dogajanje na trgih med 23. in 27. marcem.
Čeprav so mednarodni trgi danes zabeležili nov sunkovit skok cen nafte, se ta v celoti še ne bo prelil v slovensko podražitev, temveč služi predvsem kot jasen signal, kam se gibljejo trendi v prihodnje.
Slovenski potrošniki trenutno sicer še ne občutijo polnega tržnega udara, saj je država cene že administrativno omejila.
Ob zadnji podražitvi je vlada namreč udarec ublažila z znižanjem nekaterih dajatev in trošarin ter z začasno ukinitvijo okoljske dajatve na izpuste CO2 za bencin, dizel in kurilno olje, ki bo veljala vse do 4. maja 2026.
Vendar pa je prostora za nadaljnje državno blaženje vse manj. Novi tedenski sistem bo hkrati poskrbel, da se bodo globalni pretresi bistveno hitreje prenesli na domače bencinske servise, kar za voznike in gospodinjstva prinaša večjo odzivnost, a hkrati tudi precejšnjo nepredvidljivost.
Zgodovinski skoki cen nafte na svetovnih trgih
Pogled na svetovne trge ne vliva optimizma, saj nafta ponovno pospešeno raste.
Kot poroča tiskovna agencija Reuters, je cena za sodček severnomorske nafte brent v ponedeljek zjutraj poskočila za 2,16 odstotka in presegla mejo 115 dolarjev.
Ameriška lahka nafta WTI se je ob tem podražila za 1,87 odstotka, na 101,50 dolarja za sodček.
Še bolj presenetljiv je mesečni presek; brent je namreč v marcu pridobil izjemnih 59 odstotkov vrednosti. Po navedbah Reutersa gre za najostrejši mesečni skok doslej, ki presega celo rekordne rasti v času zalivske vojne leta 1990.
Glavni razlog za takšno divjanje cen tiči v širjenju vojnega tveganja na Bližnjem vzhodu.
Trgi se ne odzivajo več le na posamezne vojaške incidente, temveč na dejstvo, da se območje konflikta nevarno širi.
Reuters pojasnjuje, da so zadnji skok cen sprožili prvi napadi jemenskih hutijev na Izrael, kar pomeni, da se negotovost iz Hormuške ožine širi proti Rdečemu morju in ožini Bab el Mandeb.
Slednja predstavlja enega najpomembnejših svetovnih prehodov za surovo nafto in naftne derivate. Širjenje območja nevarnosti za trgovce pomeni višjo premijo za tveganje, ki je neposredno vgrajena v ceno vsakega sodčka.
Trumpove grožnje in strah pred izpadom ponudbe
V to že tako izjemno občutljivo in pregreto geopolitično sliko je dodatno zarezal še ameriški predsednik Donald Trump.
Ta je v intervjuju za britanski časnik Financial Times izjavil, da bi Združene države Amerike lahko »vzele iransko nafto« in celo zasegle otok Kharg.
Ta otok ne nosi le simbolnega pomena, saj po podatkih Reutersa predstavlja glavno iransko izvozno vozlišče in obravnava kar 90 odstotkov vsega iranskega izvoza nafte.
Že sama grožnja, da bi se vojaški pritisk usmeril neposredno na tako ključno infrastrukturo, je med trgovci sprožila strah pred dodatnim izpadom ponudbe na trgu.
Prav zato je cena nafte danes tako močno občutljiva na vsako novo izjavo iz Washingtona ali Teherana.
Analitiki ob takšnem razvoju dogodkov ne pričakujejo hitre umiritve razmer.
Širša anketa, ki jo je izvedel Reuters, kaže, da bi lahko cene nafte ostale visoke ob različnih scenarijih razvoja vojne.
V skrajnem primeru, če bi prišlo do hujšega udarca po iranskih izvoznih zmogljivostih, bi lahko cena za sodček poletela celo proti dvesto dolarjem.
Reuters ob tem opozarja, da bi najtežje posledice takšnih cenovnih šokov nosile predvsem države uvoznice nafte in plina v Evropi ter Aziji.
Slovenija pri tem seveda ni izjema. Čeprav naša država ni neposredno izpostavljena vojaškim operacijam, je kot uvoznica energentov izjemno ranljiva na vsak skok mednarodnih kotacij.
Torkove cene goriv tako ne bodo le posledica ene same rakete ali politične izjave, temveč odraz kompleksne mešanice vojne premije, ogroženih pomorskih poti in strahu pred uničenjem ključne naftne infrastrukture na Bližnjem vzhodu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
