Profimedia

Čeprav je mandat začel z najnižjo podporo v sodobni zgodovini predsednikov ZDA, je še na začetku februarja užival več podpore kot nasprotovanja. A Trump je v svojih prepričanjih le še bolj utrjen. V intervjuju za revijo Atlantic se je označil za voditelja ZDA in sveta.

Prelomnico je prinesla uvedba drastičnih carin, zaradi katerih je njegova podpora do marca strmoglavila. Po raziskavi centra Pew mu danes zaupa le še 40 odstotkov Američanov.

Carinska politika, ki vključuje visoke tarife na uvoženo blago in grožnje z novimi gospodarskimi vojnami, je povzročila negotovost na finančnih trgih, napovedi recesije in višjo inflacijo. Večina Američanov (59 odstotkov) Trumpove carine zavrača. Poleg carin so na podporo vplivale tudi druge kontroverzne poteze: odpuščanja pod vodstvom Elona Muska, spori z univerzami in napake v varovanju informacij na komunikacijski aplikaciji Signal.

Trump sicer ohranja nekaj podpore na področju priseljevanja, kjer so Američani pohvalili upad nezakonitih prehodov meje in deportacijo kriminalcev. A incidenti, kot je nezakonita deportacija Salvadorca Kilmarja Abrega Garcie kljub sodni prepovedi, so začeli spodkopavati tudi to podporo, saj Trumpova administracija s tem ignorira odločitve vrhovnega sodišča.

Na področju zunanje politike je Trump sprožil pravi tektonski premik: ukinil je večino mednarodne pomoči, zamajal status dolarja kot svetovne rezervne valute in napovedal prevzem Panamskega prekopa ter celo Grenlandije in Kanade. Hkrati pa je presenetil z odprtjem novih pogajanj z Iranom po razpadu jedrskega sporazuma iz Obamove ere.

V odnosih do Ukrajine je Trump pokazal nepredvidljivost. Čeprav je obljubljal hiter konec vojne, tega ni izpolnil. Po neuspešnih mirovnih pobudah zdaj grozi z umikom ameriške podpore. Poseben šok je povzročilo javno ponižanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega med obiskom v Beli hiši.

Do Trumpa so izrazito zadržani v EU, kandidat za nemškega kanclerja Friedrich Merz, ki je nekoč slovel kot zavzet atlanticist, je takoj po volitvah ocenil, da je evropsko zavezništvo z ZDA zadeva preteklosti. Namignil je celo, da bi Evropa morala razviti obrambno strukturo, ki bo nadomestila zvezo Nato.

V domači politiki Trump radikalno posega v delovanje državnih institucij. Nasprotnikom odvzema varovanje, napoveduje preiskave in jim grozi s kazenskimi pregoni. Ukinil je večino programov za vključevanje in raznolikost manjšin ter omejil pravice transspolnih oseb.

Dosledno pa je izpolnil obljubo o pomilostitvi okoli 1500 oseb, ki so bile vpletene v napad na Kapitol 6. januarja 2020. Trumpovi podporniki so takrat vdrli v kongres, saj niso priznavali legitimnosti volitev na katerih je Trump izgubil proti demokratu Joe Bidnu.

Trumpovi izvršni ukazi sicer končujejo na sodiščih, ki še nikoli v zgodovini niso imela toliko dela z izvršilno vejo oblasti. Trump računa na konservativno večino vrhovnega sodišča, ki jo je zagotovil že v prvem mandatu. To postavlja pod vprašaj dolgoročno učinkovitost Trumpove politike in odtis, ki jo bo pustila na ameriški družbi.

Čeprav so Američani ob njegovi izvolitvi upali na nižje cene in gospodarski razcvet, so zaradi carin doživeli nasprotno. V intervjuju za revijo Time Trump trdi, da je sklenil 200 trgovinskih sporazumov, a ni uspel navesti niti enega. Vztraja, da cene padajo, in zavrača trditve, da temu ni tako.

Profimedia