Profimedia

TV Slovenija je v začetku meseca razkrila nov primer domnevnega izkoriščanja tujih delavcev. Na kmetiji Bobnar na Spodnjem Brniku naj bi več indijskih delavcev za slabih 790 evrov mesečno vsak mesec opravilo med 250 in 300 ur dela, med neprekinjenim osemurnim delovnikom pa naj jim delodajalec ne bi dovolil niti piti vode. Nastanjeni naj bi bili v majhni sobi nad velikimi zalogami bencina in nafte.

Slovenskim delavcem grozil, da jih bodo zamenjali Indijci

O slabih izkušnjah v podjetju družine Bobnar so se naknadno razgovorili še slovenski delavci. Po poznejšem poročanju nacionalne televizije so pojasnili, da so kričanje, poniževanje, manipuliranje in prirejanje dokumentacije vsakodnevni prizor. Lastnik naj bi jim dejal, da se bo Indijce čim bolj izkoristilo, ter jim zagrozil, da jih bodo z njimi kmalu zamenjali, saj so cenejši.

Izkoriščanje

Indijski delavci na gorenjski kmetiji: garamo brez vode in spimo v nevarnih razmerah

Vložili kazensko ovadbo

Na Inšpektoratu RS za delo so v poslovnih subjektih Kmetijsko gospodarstvo Bobnar, trgovina s sadjem in zelenjavo; Gostinstvo Bobnar, gostinstvo in storitve; ter Kmetijski pridelki Bojan Bobnar od junija izvedli več nadzorov, zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev v podjetju Kmetijsko gospodarstvo Bobnar, kjer je ob njihovem obisku delalo 21 indijskih in nepalskih delavcev, so vložili tudi kazensko ovadbo.

Postopki tečejo

V sredo je inšpektorat na spletni strani objavil nova pojasnila v zvezi z omenjenimi podjetji, a zdaj niso več na voljo. So pa na inšpektoratu za STA pojasnili, da so v prvih dveh, katerih lastnik je Luka Bobnar, ugotovili več kršitev, v tretjem, gre za s. p. Bojana Bobnarja, pa postopki še tečejo. Opozorili so, da v vseh treh primerih poteka vročanje prekrškovnih odločb, ki pa jih zavezanec ne prevzema. Za vročene se štejejo po poteku 15 dni, in sicer na podlagi fikcije vročitve, so navedli.

Odziv inšpektorata

Izkoriščanje delavcev na slovenski kmetiji: to so ugotovili inšpektorji

Ker noben postopek zoper podjetja družine Bobnar še ni zaključen pravnomočno, nobeno od njih ni bilo uvrščeno v evidenco tistih, ki imajo prepoved zaposlovanja tujcev. Prav tako še niso bila uvrščena v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Zavod za zaposlovanje posledično ni mogel zavračati njihovih zahtev za objavo prostih delovnih mest, posredovanje delavcev in vlog za izdajo soglasij oziroma delovnih dovoljenj.

Zavrnili objavo oglasov

Je pa pred tednom dni začela veljati novela zakona o urejanju trga dela, ki širi nabor razlogov, zaradi katerih lahko zavod delodajalcu zavrne javno objavo prostega delovnega mesta in posredovanje kandidatov, četudi ni na omenjenih seznamih.

To pomeni, da se lahko zavod po novem za to odloči tudi, ko je v upravnem postopku delodajalcu izrečeno opozorilo ali je zoper njega uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu RS za delo, Finančni upravi RS ali v okviru nadzora zavoda. V tem delu zdaj že vodi ustrezne postopke in je Kmetijskemu gospodarstvu Bobnar zavrnil nadaljnjo objavo prostih delovnih mest, so za STA pojasnili na zavodu.

V primeru družine Bobnar so soglasja za tuje delavce izdali za Kmetijsko gospodarstvo Bobnar in za Gostinstvo Bobnar. Četudi kršitve v teh podjetjih, ki bi pomenile prepoved izdaje soglasij oz. delovnih dovoljenj po zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, še niso bile pravnomočno ugotovljene, so na zavodu postopke izdaje vlog zanju vseeno začasno prekinili. Ukrepali so po tistem, ko so maja na podlagi prijave delavcev na inšpektorat in policijo podali pobudo za nadzor zakonitosti dela tujcev v teh podjetjih, so razkrili.

Delodajalcem, ki jim je izrečena globa za prekršek ali sodba za kaznivo dejanje, ki po določilih zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev pomeni prepoved zaposlovanja tujcev, je sicer po zakonu prepovedano zaposlovanje in delo tujcev za eno, dve oz. pet let od pravnomočnosti prekrška.

Na spletni strani zavoda so med najpogostejšimi prekrški za ta ukrep navedeni pravnomočno izrečena globa za prekršek zaradi kršitev zakona o delovnih razmerjih (izplačilo regresa in plače, nadurno delo), različnih kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakona o varnosti in zdravju pri delu (delo brez opravljenih zdravniških pregledov), zakona o urejanju trga dela (nezakonito posredovanje delavcev), precej manj pa je pravnomočnih sodb zaradi kaznivih dejanj, kot so zloraba prostitucije, spravljanje v suženjsko razmerje, trgovina z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev in kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.