Profimedia

Začelo se je decembra lani, ko so desničarski svobodnjaki (FPÖ) prevzeli oblast v avstrijski zvezni deželi Štajerski. V svoj program so uvrstili vpis besedila štajerske deželne himne, Dachsteinske pesmi (Dachsteinlied), v deželno ustavo. Himna opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije.

Nataša Pirc Musar upala, da ne mislijo resno

Predlog se je zdel kot provokacija v slogu pokojnega deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Koroške Jörga Haiderja. Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je konec januarja na obisku na Dunaju dejala: »Upam, da ne mislijo resno.« Ob tem je poudarila, da sta suverenost in ozemeljska celovitost »alfa in omega« mednarodnih odnosov.

Uzakonitev himne

Pirc Musar in Golob ostro nad potezo deželnega parlamenta na avstrijskem Štajerskem

V ustavo ni šlo, so pa himno po ovinku uzakonili

Profimedia

Vladajoča koalicija na avstrijskem Štajerskem, ki jo sestavljajo svobodnjaki in ljudska stranka (ÖVP), je rinila dalje. Opozicija je maja preprečila njihovo namero, da bi sporno himno vpisali v deželno ustavo. Toda deželna vlada ni odnehala. Ubrali so novo taktiko. Himno so poskusili vključiti v zakon o deželnih simbolih. Deželna vlada pod vodstvom svobodnjaka Maria Kunaseka je trdila, da gre le za »simbolen pomen« in da vključitev himne ne predstavlja ozemeljskih teženj do Slovenije, ampak poudarja »skupno zgodovinsko dediščino«.

Takratni državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je konec maja izrazil pričakovanje, da bodo postopek ustavili in ponovil, da Slovenija zavrača sleherno relativizacijo načela ozemeljske celovitosti in suverenosti. Opozoril je, da bo morebitna uzakonitev himne obremenila sodelovanje.

Slovenija - Avstrija

Spor zaradi himne: čez mejo razburjenje, odnosi dosegli novo dno

Svarila niso zalegla. V začetku julija so Dachsteinsko pesem uzakonili. Za sprejetje dopolnitve v parlamentu je zadostovala navadna večina, ki so jo zagotovili poslanci vladnih strank. Še isti dan sta se odzvala slovenski premier Robert Golob in predsednica Pirc Musar. Med drugim sta opomnila, da bo imelo »ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko deželo Štajersko.«

Profimedia

Prekinitev nekaterih oblik sodelovanja

Minilo je poletje. Prejšnji teden pa je avstrijski portal 5 Minuten poročal, da je zdaj očitno, da so se odnosi med Slovenijo in avstrijsko Štajersko prav zaradi uzakonitve himne poslabšali. Slovenija naj bi namreč po poročanju portala povlekla tudi prvo odločnejšo potezo, zamrznila sodelovanje z avstrijsko Štajersko in prenehala plačevati članarino za Zvezo Alpe-Jadran.

Ministrstvo za zunanje zadeve smo povprašali, če držijo navedbe avstrijskega portala. V veliki meri držijo. Ko smo jih vprašali, kakšne konkretno so in bodo poteze Slovenije, so pojasnili: »Slovenija se je odločila, da bo nekatere oblike sodelovanja z avstrijsko zvezno deželo Štajersko zaustavila. Do nadaljnjega tako ne bo sodelovala na zasedanjih skupnega odbora Slovenija-Štajerska, prav tako je bila sprejeta odločitev o zamrznitvi članstva v  Zvezi Alpe-Jadran do konca predsedovanja štajerske deželne vlade. V skladu s tem Slovenija ne bo prispevala letne članarine, slovenski predstavniki pa ne bodo sodelovali na srečanjih in v aktivnostih Zveze.«

Toda ta zamrznitev sodelovanja ne vpliva na nadaljevanje projektov, v katerih sodeluje Slovenija, so dodali.

Nesprejemljivo

Na ministrstvu so ponovno poudarili, da je uzakonitev Dachsteinske pesmi »nesprejemljiva« in »v nasprotju z mednarodnopravno določeno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, temeljnimi evropskimi načeli enakosti, dobrososedskega in v prihodnost usmerjenega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.« Kljub temu pa Slovenija v »duhu dobrososedskih odnosov, gospodarskih, kulturnih in znanstvenih povezav, čezmejnih stikov in uveljavljanja interesov slovenske manjšine, ki živi v Avstriji, ostaja odprta za nadaljevanje sodelovanja, ki bo temeljilo na partnerskem dialogu in razumevanju, spoštovanju skupnih vrednot in temeljnih načel mednarodnih odnosov.«