Profimedia

Najstarejši so bili z 31,3 leta na Hrvaškem. Povprečno do tridesetega leta in nekaj čez v "hotelu mama" živjo še na Slovaškem (30,9 leta), v Grčiji (30,7), Italiji (30,1) in Španiji (30 let).

Najmlajši pa so ob odhodu od doma Skandinavci - ob Finski še na Danskem (21,7 leta) in Švedskem (21,9 leta).

V Sloveniji so bili v poprečju stari 28,9 leta, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Na ministrstvu za delo so bili lani mnenja, da veliko o trendih pri osamosvajanju govorijo podatki o prvi zaposlitvi, saj da je ta eden največjih dejavnikov pri osamosvojitvi mladih. Tako opažajo, da povprečna starost pri nas ob prvi zaposlitvi v zadnjem desetletju narašča. »Po podatkih SURS je bila v Sloveniji povprečna starost delovno aktivnih oseb, ki so se v letu 2022 prvič zaposlile, 29,1 leta, kar je več kot leta 2012, ko je bila povprečna starost oseb ob prvi zaposlitvi na območju Slovenije 27,8 leta,« še pravijo na ministrstvu.

Osamosvajanje mladih

»Hotel mama« je tudi pri nas lagodna rešitev, dekleta odidejo prej kot fantje

Od leta 2002 je sicer povprečna starost mladih ob odhodu od doma v EU rahlo nihala med najnižjo vrednostjo 26,1 leta v letu 2019 in najvišjo 26,8 leta v letu 2006.

Visoki stroški in draga stanovanja

V času, ko so stroški stanovanja pogosto predmet javnih razprav, podatki Eurostata kažejo, da so mlade, torej stare med 15 in 29 let, lani v EU bolj obremenili kot ostale prebivalce. Lani je namreč 9,7 odstotka mladih živelo v gospodinjstvih, ki so porabila več kot 40 odstotkov svojega celotnega dohodka za stroške stanovanja. Pri celotnem prebivalstvu je bila ta stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški 8,2 odstotka.

· Slovenija

Prvič v zgodovini: mladost ni več najsrečnejše obdobje življenja

Med državami članicami so medtem glede stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški velike razlike. Največji delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja, je bilo v Grčiji (30,3 odstotka) in na Danskem (28,9 odstotka). Na Nizozemskem ta delež znaša 15,3 odstotka, v Nemčiji 14,8 odstotka in na Švedskem 13,5 odstotka.

Hrvaška z 2,1 odstotka, Ciper z 2,8 odstotka ter Slovenija s 3 odstotki pa beležijo najmanjši delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja.

Nepremičnine

Generacija brez lastnine: mladi, ki delajo, a si ne morejo privoščiti niti garsonjere

Kaj je narobe na Danskem?

V 16 članicah je ta delež večji med mladimi. Največja razlika med mladimi in celotnim prebivalstvom je 14,3 odstotne točke na Danskem, sledi ji Nizozemska z razliko 8,4 odstotne točke. Slovenija sodi med članice, v katerih je stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški višja v celotni populaciji. Znaša 3,8 odstotka, še kažejo podatki Eurostata.