Profimedia

"Slovenija je globoko zaskrbljena zaradi zadnjih ukrepov libijskih oblasti proti nevladnim in humanitarnim organizacijam," je dejala namestnica veleposlanika Saša Jurečko. Poudarila je pomen spoštovanja mednarodnega prava, ki narekuje zaščito humanitarnih delavcev. Ti pomagajo tudi vse večjemu število beguncev iz Sudana, Slovenija pa obsoja dezinformacije in sovražni govor v Libiji proti tem beguncem in migrantom na splošno. Pozvala je tudi k izpustitvi vseh samovoljno pridržanih oseb in kaznovanju odgovornih za kršenje človekovih pravic, kakor tudi k spoštovanju embarga na trgovino z orožjem.

Položaj v državi je opisala Hannah Tetteh, ki je bila pred kratkim imenovana na položaj vodje misije ZN v Libiji (UNSMIL).

Dejala je, da nadaljevanje institucionalnih in političnih delitev v državi skupaj s škodljivimi enostranskimi ukrepi in bojem za nadzor nad viri s strani privilegirane manjšine ogroža celotno prebivalstvo Libije. "Dokler ne bo politične volje za poenotenje varnostnih in vojaških sil, bo položaj ostal krhek," je dejala.

Pomanjkanje enotnega proračuna je kot težavo izpostavil tudi veleposlanik Alžirije Amar Bendjama, ki je govoril še v imenu Gvajane, Sierra Leone in Somalije. UNSMIL je pozval, naj ponudi vso tehnično pomoč, kjer bo to potrebno.

Veleposlanik Libije Taher el Soni pa je Varnostni svet pozval naj podpre načrt o nacionalni pomiritvi, ki ga je potrdil Predsedniški svet Libije.

Libija je od leta 2022 razdeljena v dva dela. Mednarodna skupnost priznava vlado narodne enotnosti, od katere se je maja 2022 odcepil predstavniški dom parlamenta in oblikoval vlado narodne stabilnosti. ZN si prizadevajo, da se država poenoti.