Profimedia

Tako v Evropeana: kratka zgodovina 20. stoletja (Založba Sophia, 2006) češki zgodovinar Patrik Ourednik, ki v knjigi na nevsakdanji način osvetljuje fenomene preteklega stoletja, ki sta ga zaznamovali dve svetovni moriji.

Prvi svetovni vojni je hitro sledila druga, še večja človeška klavnica. Izplen: med 20 in 30 milijonov mrtvih civilistov, od tega 6 milijonov Judov, ki so jih nacisti z drugimi "asocialnimi tipi" pobijali sistematično v koncentracijskih taboriščih kot so Auschwitz, Buchenwald, Dachau, Mauthausen idr.

Zavezniki so te "tovarne smrti" začeli osvobajati proti koncu vojne. Odkritje grozot je pretreslo svet. Odgovornim so sodili v nizu nürnberških procesov, in sicer 24 visokim nacističnim voditeljem, ne pa tudi samemu vodji Adolfu Hitlerju, kot tudi ne ministru za propagando Josephu Goebbelsu in vodji SS Heinrichu Himmlerju, saj so prej storili samomor.

Wikimedia

Judov naposled niso deportirali na Madagaskar ...

O končni rešitvi judovskega vprašanja so nacisti začeli razmišljati leta 1940, ko so se odločili, da bodo vse evropske Jude deportirali na Madagaskar, kjer bi zanje ustanovili rezervate z notranjo samoupravo; "Tam bi bili med svojimi in postopoma popolnoma degenerirali, ker bi se brez dotoka sveže arijske rase, s katero so krepili svoj rod v Evropi, izrodili, posledica tega pa bi bila njihovo popolno izumrtje."

"A so Nemci nazadnje spoznali, da bi morali za deportacijo plačati preveč denarja, ki bi ga lahko koristneje uporabili za financiranje vojaških načrtov. Leta 1942 so se odločili, da bodo z uporabo vseh razpoložljivih sredstev dokončno rešili judovsko vprašanje. Izumili so plinske celice in ciklon B, ki jim je omogočal, da so lahko poceni in hitro pokončali veliko število ljudi, da bi zaščitili arijsko raso pred degeneracijo."

Iz pobitih ljudi izdelovali milo, senčnike ...

Plinske celice so bile velike dvorane z enim samim vhodom in brez oken, pod stropom so imele napeljane cevi; "Ko so vanje stlačili ljudi, so iz cevi spustili plin in ljudje so se zadušili. Potem so jim pulili zlate zobe, nekaterim so celo odrli kožo, iz katere so izdelovali senčnike za svetilke za višje častnike in pomembne politične osebnosti. Preden so jih poslali v plinske celice, so Jude ostrigli na balin, lase pa so uporabljali za polnjenje žimnic ali za izdelavo lasulj za nacistične gospodične."

"Znanstveniki so razmišljali, kako bi iz sala ubitih ljud izdelovali milo za nemške vojake. Petim kilogramom sala so dodali deset litrov vode in kilogram lužnega kamna, zmes so potem v kotlu kuhali tri ure, pridali malo soli, še malo kuhali in pustili ohladiti, da se je masa toliko strdila, da so jo lahko razrezali, nato so milo še enkrat prekuhali in mu pred ohlajanjem dodali posebno tekočino, da ne bi smrdelo."

Za Ruse izgon "optimizacija geografskega prostora"

Tudi Rusi so v letih 1928 do 1949 izgnali šest milijonov ljudi sumljive narodnosti: "Armence in Tatare, Litovce in Estonce, Ukrajince in Poljake, Nemce in Moldavce, Grke in Korejce, Kalmike in Kurde, Ingušetijce idr. Med potjo jih je umrlo 30 odstotkov, 20 odstotkov pa jih je umrlo naslednje leto. Komunisti so pozneje pravili, da ni šlo za deportacijo, ampak za optimizacijo geografskega prostora in za prvi korak do nove nadnarodne družbe, v kateri ne bo več pomembno, kje kdo živi, ampak kako marljivo dela za blaginjo vseh."

Profimedia

Leta 1934 so si Rusi izmislili rezervat za Jude in pozvali vse sovjetske Jude, da se tja preselijo; "Rezervat je ležal na meji s Kitajsko blizu Habarovska, kjer se je pozimi temperatura spustila do -40 stopinj Celzija. Komunisti so zatrjevali, da to ni rezervat, temveč avtonomna pokrajina, kjer bodo lahko Judje živeli med svojimi in imeli svojo samoupravo."

Nujnost terorja

Tako komunisti kot nacisti so poudarjali, da je nujno vzpostaviti svet, ki bo odgovarjal "naravnemu zaporedju stvari".

"Nacisti so menili, da bodo prihodnji harmonični svet oblikovali močni, požrtvovalni in solidarni posamezniki, skupni interesi in prepričanje vseh, da bodo branik pred podobnim razkrojem, h kakršnemu so stari svet privedli humanisti in razsvetljenci."

"Komunisti so bili prepričani, da bodo v novem svetu vsi občani zamenljivi, ljudje pa bodo tvorili monolitno in mogočno celoto, nihče ne bo uveljavljal lastnih interesov, saj bo vse skupno, in to bo preprečilo razkroj, v katerega so stari svet pahnili sebični interesi vladajočih razredov."

Oboji pa so zagovarjali nujnost terorja, "ker je to edini učinkoviti boj zoper demokracijo, ki uniči vse, kar ji pride v roke, in ki povzroča, da ljudje postanejo homoseksualci, anarhisti, priskledniki, skeptiki, individualisti, alkoholiki itd."

Asocialni tipi so v taboriščih na prsih nosili črno zvezdo, Judje rumeno, politični zaporniki rdečo zvezdo, homoseksualci, ki so tvorili posebno skupino asocialnih tipov, pa so nosili rožnat trikotnik.

Koliko potomcev bo imela 83-letna alkoholičarka?

Na prelomu 19. in 20. stoletja se je namreč razbohotila evgenika, ki je proučevala možnosti, kako izpopolniti človeški rod; "Evgeniki so govorili, da človeštvo premore tako zdrave in polnovredne rase in posameznike kot tudi manj vredne rase in posameznike, kot so norci in kriminalci, pijanci in prostitutke itd., ki zavirajo razvoj človeškega rodu."

"Izdelali so statistike in dokazovali, da bo imela triinosemdesetletna alkoholičarka zagotovo 894 potomcev, iz katerih bo 67 delikventnih povratnikov, 7 morilcev, 181 prostitutk, 142 beračev in 40 norcev, skupaj torej 437 asocialnih tipov."

Profimedia

"Nacisti so pozneje izračunali, da so sterilizacija in kastracija, prisiljeni splavi in bivanje v posebnih zavodih predragi za državo. Zato so se odločili, da bo asocialne tipe najenostavneje pokončati z evtanazijo."

"Več kot 200.000 asocialnih tipov so odvlekli v koncentracijska taborišča in jih usmrtili v plinskih celicah, kar je nacistom omogočilo zagon in preizkus plinske celice še pred dokončno rešitvijo judovskega vprašanja."

Kako lepo je bilo v Terezinu

Nemci so leta 1944 za predstavnike Rdečega križa in različne mednarodne organizacije posneli dokumentarni film o življenju v koncentracijskem taborišču Terezin: "V filmu je igralo 270 igralcev, 1600 otrok in nekaj tisoč temnolasih statistov, ki so bili podobni Judom. Film je imel naslov Kako lepo je bilo v Terezinu. V filmu so Judje hodili v kavarne, na vrtovih gojili zelenjavo, na glavo so skakali v vodo, hodili so na banko po denar in na pošto po pakete, poslušali so opere in v mestni knjižnici debatirali o smislu evropske civilizacije. Ko je bilo snemanje končano, so Nemci organizirali enajst izrednih transportov in vse, ki so igrali v filmu, poslali v Auschwiz."