Pred leti so napredek preprečile skuše, danes vsi govorijo o suverenosti
Islandci so pred pomembnim vprašanjem, ali nadaljevati pogajanja za vstop v Evropsko unijo. Ankete kažejo na razdvojeno javnost in tesen boj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska unija trenutno vodi pristopna pogajanja z več državami z Balkana in vzhodne Evrope, a možnost, da se ne bi širila le proti vzhodu in jugovzhodu, temveč tudi proti severozahodu, dandanes ni več nezamisljiva. Prvi korak je že storila islandska vlada. Islandci namreč danes na referendumu odločajo, ali je nastopil trenutek, ko bi se bilo treba vrniti na evropsko pot.
Ne gre seveda za referendum o pridružitvi Evropski uniji, temveč bodo na voliščih odločili, ali svoji vladi prižgati zeleno luč za nadaljevanje pristopnih pogajanj, ki so zastala že davnega leta 2013. V vsakem primeru bi morali Islandci, če bi bil pristopni sporazum na koncu sklenjen, na volišča še enkrat, da ta sporazum potrdijo s še enim referendumom.
Islandija je za pridružitev EU uradno zaprosila že na vrhuncu finančne krize davnega leta 2009, ko so propadle kar tri islandske največje komercialne banke, a se je država uspela razmeroma hitro izvleči iz krize. Takratna vlada je zato leta 2013 pogovore zamrznila, saj se je evroobmočje znašlo v precejšnji krizi, nekateri ekonomisti pa so bili glede njegove prihodnosti precej črnogledi. Islandska vlada je nato leta 2015 zaprosila še za umik statusa države kandidatke. Jabolko spora v pristopnih pogajanjih so bile predvsem ribe.
V primeru zelene luči bi bil postopek predvidoma hiter
Če zadnje ankete kažejo na močno razdvojeno javno mnenje in tesen izid, pa je dilema precej manjša na drugi strani, v Evropski uniji. 27 trenutnih držav članic s skupno 452 milijoni prebivalcev bi predvidoma odprtih rok sprejele državo z vsega slabih 400.000 prebivalcev, a stabilno, uspešno in razvito demokracijo, ki bi v skupno košarico prinesla kar dobrih 34 milijard evrov bruto domačega proizvoda.
Islandija bi v primeru pridružitve nemudoma postala neto plačnik v proračun EU ter bi predstavljala tako finančno kot geografsko protiutež dolgoletni širitvi proti vzhodu, v okviru katere so v EU vstopale poznejše neto prejemnice iz proračuna EU.
Obenem bi bil postopek precej hitrejši kot v primeru trenutnih držav kandidatk, saj bi Islandija predvidoma zlahka zapirala poglavja v pristopnih pogajanjih. Že danes je članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in s tem enotnega notranjega trga. Je tudi polnopravna članica schengenskega območja in Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), kar pomeni, da že zdaj upošteva večino predpisov EU, z EU pa ima v veliki meri usklajene standarde.
Stvari bi se lahko znova zapletle predvsem na področju ribištva, sektorja, ki na Islandiji poskrbi za kar 40 odstotkov izvoza. A danes na svetu vladajo povsem drugačne geopolitične razmere kot pred desetletjem, tako bi ob obojestranskem interesu ta točka predstavljala predvsem zlahka rešljivo tehnično vprašanje. Vendarle je trenutno na drugi strani luže na čelu ZDA grožnja, ki je za razliko od spornih kvot za skušo iz mesa in krvi.
V ospredju suverenost, a jo oba pola vidita povsem drugače
Nad islandskim referendumom vseskozi visi senca vprašanja suverenosti, pri čemer je zanimivo, da oba pola o isti stvari razmišljata povsem nasprotno.
Podporniki začetka pristopnih pogajanj denimo s prstom kažejo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove težnje po Grenlandiji, pri čemer opozarjajo, da ameriške težnje predstavljajo grožnjo islandski suverenosti. Nasprotniki na drugi strani trdijo, da bi Islandija s pridružitvijo izgubila suverenost.
»Obstajata dva kampa, ki oba naslavljata iste sentimente,« je za Politico dejal Eirikur Bergmann, profesor politologije na islandski zasebni univerzi Bifröst. Po njegovih besedah eni trdijo, da se Islandija mora pridružiti Evropski uniji, da bi »okrepila svojo suverenost in zaščitila dediščino svojega boja za neodvisnost.« Drugi enako glasno opozarjajo, da bi ravno pridružitev EU »ogrozila islandsko suverenost.«
Številni ob tem poudarjajo, da je Islandija že danes del evropskega enotnega trga, schengna in Efte, a kot nečlanica formalno ne more vplivati na politiko EU. V primeru članstva v EU bi tako skozi vse institucije postali tudi odločevalci, tako dejansko ne bi šlo za oslabitev, temveč krepitev suverenosti. S prstom ob tem kažejo na Združeno kraljestvo, kjer so si zaželeli tako opevano suverenost, a danes niso nič bolj suvereni, saj se morajo britanska podjetja podobno kot podjetja v drugih tretjih državah, ki želijo izvažati na mikaven in bogat trg EU, prilagoditi standardom, ki jih postavljajo v Bruslju, ti pa so večinoma precej ostrejši kot drugod po svetu.
Vse glasnejši tudi v Kanadi
Evropska unija na drugi strani nima veliko razmišljati. Če se bo Islandija znova podala na pot pridružitve EU, bo to hkrati predstavljalo veliko simbolno dejanje, znak, da Evropska unija ostaja privlačen projekt, ki je v svoje vrste sposoben privabiti tudi bogatejše države. Ne nazadnje ideja o pridružitvi EU že nekaj časa kali tudi v srcih številnih Kanadčanov, ki lahko le zaprepadeno opazujejo, kaj se dogaja na drugi strani njihove južne meje. Tudi v Kanadi, ogromni državi na drugi celini, ki jo od celinske Evropske unije loči celoten ocean, ti glasovi postajajo vse glasnejši.
Pa Kanado od Evropske unije resnično loči celoten ocean? Ne povsem. Kanada si namreč deli pomorsko mejo z otočjem Saint-Pierre in Miquelon. Gre za osem otočkov v bližini Nove Fundlandije in samoupravno čezmorsko ozemlje Francije. Francija je seveda ena od osrednjih članic EU, tamkajšnji prebivalci so zato kot francoski državljani obenem tudi državljani EU, kot uradno valuto pa uporabljajo evro. Kljub temu otočje kot čezmorsko ozemlje ni del notranjega trga EU, schengenskega območja in carinske unije. Na teh področjih tako za prebivalce veljajo nekoliko posebna pravila.
Kanada si na otoku Hans, majhnem nenaseljenem arktičnem otoku, deli tudi majceno kopensko mejo z Grenlandijo, dolgo vsega 1,2 kilometra. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, sicer ni članica EU, saj se je temu statusu odpovedala.
Grenlandija je avtonomno ozemlje, ki spada pod Kraljevino Dansko. Danska je članica EU, Grenlandija pa se je statusu v EU odpovedala. Grenlandija je namreč leta 1985 izstopila iz takratne Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice današnje Evropske unije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
