Število mrtvih v Iranu narašča: Oblast mobilizira podpornike
Žrtev v množičnih protestih in nemirih v Iranu je vedno več. Po nekaterih podatkih se število mrtvih šteje že v tisočih.
Po dveh tednih množičnih protestov, ki so Iran zajeli zaradi poglabljajoče se gospodarske krize in strmega padca vrednosti iranskega riala, so oblasti v Teheranu vnovič posegle po demonstraciji moči. V nedeljo so Irance pozvale k udeležbi na provladnih shodih, na katerih se je po poročanju državne televizije v središču prestolnice zbralo več tisoč ljudi z državnimi zastavami. Dogajanje poteka v času skoraj popolne blokade interneta, ki močno omejuje pretok informacij iz države.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v nagovoru množici v Teheranu protestnike označil za teroriste in dejal, da se Iran hkrati spopada z notranjimi sovražniki ter zunanjimi pritiski Združenih držav Amerike in Izraela. Provladne shode je javno podprl tudi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.
Nasilno zatiranje in visoko število smrtnih žrtev
Provladni shodi sledijo obsežnemu valu protivladnih protestov, ki so se razširili po vsej državi in na katere so se varnostne sile odzvale z nasiljem. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) je bilo v protestih doslej ubitih najmanj 648 protestnikov. Organizacija opozarja, da bi lahko bilo dejansko število žrtev bistveno višje – po nekaterih ocenah celo več tisoč –, vendar teh navedb zaradi večdnevne internetne blokade ni mogoče neodvisno potrditi.
Direktor IHR Mahmud Amiri Mogadam je ob tem poudaril, da ima mednarodna skupnost dolžnost zaščititi civiliste pred, kot je dejal, množičnim ubijanjem s strani Islamske republike. Po poročilih drugih organizacij za človekove pravice je bilo poleg ubitih aretiranih tudi več kot 10.000 ljudi.
Mednarodni odzivi: obsodbe, grožnje in delitve
Nasilno zatiranje protestov je v zadnjih dneh obsodilo več držav, med njimi tudi Slovenija. Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Teheran nadaljeval z ubijanjem protestnikov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ravnanje iranskih oblasti označil za državno nasilje, uperjeno proti državljanom, ki zahtevajo spoštovanje temeljnih pravic. Ob tem je poudaril, da so temeljne svoboščine univerzalna vrednota.
Drugačno stališče pa zavzemata Rusija in Kitajska, ki sta kritični do, po njunem mnenju, vmešavanja tujih držav v notranje zadeve Irana. Moskva in Peking ob tem pozivata k stabilnosti in miru v regiji.
Evropski parlament zapira vrata iranskim diplomatom
V luči vse večjega ogorčenja se zaostrujejo tudi ukrepi Evropske unije. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je napovedala popolno prepoved vstopa iranskim diplomatom in predstavnikom režima v vse prostore parlamenta v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu. Kot je zapisala, parlament ne bo prispeval k legitimiranju režima, ki se po njenem mnenju ohranja z represijo, mučenjem in umori.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je medtem napovedala možnost novih sankcij proti Iranu. Evropske institucije ob tem poudarjajo, da bodo še naprej izražale podporo iranskemu ljudstvu v njegovem boju za pravice in svobodo.
