Urša Zgojznik: Zeleni prehod niso le sončni paneli
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Gostja tokratne oddaje Pogovori o prihodnosti je bila Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna in nekdanja predsednica društva Ekologi brez meja.
Zgojznik je v pogovoru z voditeljem oddaje Tomažem Veselom predstavila svoja stališča o slovenski politiki, zelenih politikah, evropskih usmeritvah in temah, ki segajo v vsakdan ljudi.
Politični prostor, ki se je oddaljil od ljudi
Sopredsednica stranke Vesna poudarja, da se ji zdi slovenski politični prostor zaprt in »zatohel«, rezerviran za ozke kroge, pri čemer se pogosto pozablja, da politika oblikuje vsakdan posameznika. Po njenem mnenju se premalo govori o tem, kako politične odločitve vplivajo na plače, prehrano, dostop do vrtcev, stanovanj in osnovnih storitev.
Ob tem je dodala, da težava ni zgolj v politiki, temveč tudi v pomanjkanju aktivnega državljanstva: brez večje vključenosti ljudi v skupno delovanje sprememb po njenem ni mogoče doseči.
Mladi, zeleni prehod in volilna apatija
V pogovoru se je dotaknila tudi vprašanja, zakaj se zelene teme kljub veliki prepoznavnosti pri mlajših generacijah pogosto ne prevedejo v volilne glasove. Po njenem mnenju mladi zelo dobro zaznavajo svojo sedanjost in prihodnost, ki ju spremlja negotovost, vendar hkrati čutijo, da se politika ukvarja z napačnimi prioritetami.
Opozorila je, da razprave o oboroževanju, vračanje avtokratskih vzorcev in relativiziranje pravne države ustvarjajo občutek nemoči, ki se nato pokaže v apatiji in neudeležbi na volitvah. »To ni dobro za demokracijo,« je poudarila.
Sodelovanje z Levico in razumevanje gospodarstva
Zgojznik je pojasnila tudi ozadje sodelovanja z Levico na parlamentarnih volitvah. Kot je dejala, so se pogovori začeli že po evropskih volitvah, kjer so ugotovili, da so njihova razmišljanja v osnovi podobna. Razlike vidi predvsem v poudarkih: Levica več govori o socialnih temah, Vesna več o okoljskih, a po njenem to ne pomeni, da ene teme pri drugih ni.
Posebej je izpostavila pogled Vesne na gospodarstvo.
Po njenem mnenju zelenim strankam gospodarstvo ni tuje, nasprotno – podpreti je treba podjetja, ki delujejo trajnostno, spoštujejo pravice delavcev in razumejo svojo vpetost v lokalno okolje. Ob tem je opozorila na tveganja, ki jih prinaša vstop brezosebnih tujih korporacij brez odgovornosti do skupnosti.
Evropa, zeleni prehod in militarizacija
Pomemben del pogovora je bil namenjen Evropski uniji. Zgojznik meni, da je Evropa pri zelenem prehodu izgubila zagon. »Kot da smo začeli maraton, prišli do polovice, potem pa začeli razmišljati o odstopu,« je dejala. Po njenem je Evropa s tem postala manj relevantna, pobudo pa so prevzeli drugi globalni akterji.
Ob tem je opozorila, da zeleni prehod ni zgolj vprašanje električnih vozil ali sončnih panelov, temveč hrane, vode, zraka in zdravja ljudi. Kritična je bila tudi do naraščajoče militarizacije, saj po njenem več orožja ne pomeni več varnosti, temveč večje tveganje za konflikte.
Podnebni zakon, energija in sonce
V oddaji je ocenila, da je slovenski podnebni zakon pomemben korak, vendar premalo ambiciozen. Po njenem bi moral biti krovni dokument, ki jasno usmerja industrijo, znanost in prihodnji razvoj države, predvsem z jasnim odmikom od fosilnih goriv.
Posebej je izpostavila potencial sončne energije: »Sonce je od vseh in ni last nobene države, podjetja ali stranke,« je poudarila ter se zavzela za večjo dostopnost sončnih elektrarn za gospodinjstva in skupnosti.
Stanovanja, decentralizacija in kakovost bivanja
Izpostavila je tudi stanovanjsko problematiko, ki po njenem mnenju močno zaznamuje življenje mladih. Slovenija je po njenem postala nekakšna `davčna oaza` za nepremičnine, kar je treba nasloviti tudi z obdavčitvijo presežnih stanovanj, da bi jih sprostili na trg.
Zavzela se je za večjo decentralizacijo države, saj pretirana koncentracija institucij in delovnih mest v Ljubljani prazni obrobje, slabša dostop do javnih storitev in povečuje prostorske razlike.
Javne storitve, promet, zdravstvo in demokracija
Dotaknila se je tudi erozije javnih storitev v lokalnih skupnostih, pomena zanesljivega javnega potniškega prometa ter nujnosti boljših železniških povezav. Glede zdravstva je poudarila, da Vesna ostaja trdna zagovornica javnega sistema, saj si zasebnih storitev najranljivejši ne morejo privoščiti.
Podprla je tudi nadaljnjo digitalizacijo države in razmislek o sodobnejših oblikah demokratičnega sodelovanja, ki bi demokracijo približale mlajšim generacijam.
Pogovori o prihodnosti so na sporedu vsak ponedeljek ob 21.00 na TV Veseljak Golica in vsak torek ob 20.30 na Aktual TV.
