Človeštvo spet proti Luni: Artemis II odprl novo vesoljsko dobo
Prvi polet ljudi proti Luni po 50 letih: Artemis II prinaša zgodovinski preboj, tehnične izzive in začetek poti do stalne lunarne baze.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Štirje astronavti so se ob pol enih zjutraj po našem času podali na tvegan polet okoli Lune. To je prvo tovrstno človeško potovanje po več kot 50 letih in pomemben korak v prizadevanjih ameriške nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA), da v prihodnosti ponovno pristane na Luni. Raketa Space Launch System (SLS) z ameriško-kanadsko posadko je vzletela iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi, kjer se je zbralo več deset tisoč ljudi. Prizor je po poročanju ameriških medijev močno spominjal na čase programa Apollo, ko je človeštvo prvič stopilo na Luno.
Direktorica izstrelitve Charlie Blackwell-Thompson je tik pred vzletom poudarila simboliko misije: »Na tej zgodovinski poti nosite upanja nove generacije.«
10-dnevni testni polet brez pristanka
Misija Artemis II bo trajala deset dni. Astronavti bodo najprej 24 ur krožili okoli Zemlje in preverili sisteme, nato pa se bodo podali na skoraj 400.000 kilometrov dolgo pot proti Luni. Sicer posadka odprave ne bo krožila okoli satelita, kot je to denimo storila odprava Apollo 8, temveč bo Luno zgolj obletela in se od nje oddaljila še dodatnih 6400 kilometrov, dlje kot katerakoli misija doslej. Med poletom bodo testirali tudi ročno upravljanje kapsule Orion, kar je ključno v primeru odpovedi avtomatskih sistemov, poroča AP.
Tehnični izzivi in tveganja
Astronavti bodo ob preletu snemali Lunino površje in, ob ustrezni svetlobi, opazovali podrobnosti, ki jih človeško oko doslej še ni videlo. Pred vzletom je NASA odpravila več tehničnih težav, med drugim okvare senzorjev in komunikacijske tehnologije z varnostnim sistemom rakete. Tokrat izstrelitev ni spremljalo puščanje vodika, kar je bila ena glavnih težav v preteklosti.
Kljub temu tveganja ostajajo. NASA ni razkrila natančne ocene, vendar naj bi bila verjetnost uspešnosti misije »več kot 50-odstotna«. Raketa SLS se je v preteklosti že soočala z uhajanjem goriva, zamudami pri izdelavi in prekoračitvami začrtanih stroškov. Med poletom je že prišlo do težav s straniščem, zato je posadka začasno uporabila rezervni sistem.
Ključen korak proti trajnim odpravam na Luno
Uspeh Artemisa II je ključen za prihodnje misije, ki naj bi vodile do trajne človeške prisotnosti na Luni. »To je njihov Apollo,« je dejal znanstveni vodja Nase Nicky Fox in poudaril, da se večina današnje populacije časov Apolla sploh ne spominja.
NASA tokrat ne cilja le na simbolične dosežke, temveč na dolgoročen uspeh s ciljem, da bodo naslednji astronavti na Luni Američani, ne Kitajci.
Po trenutnih načrtih naj bi tokratni sledili še dve vesoljski misiji:
Artemis III (testiranje pristajalnih manevrov),
in Artemis IV (pristanek blizu južnega pola Lune, predvidoma 2028)
Pot proti Marsu vodi prek Lune
Kot poudarjajo astronavti, je Luna ključni poligon za prihodnje odprave na Mars.
»Upamo, da bo to začetek obdobja, ko bo Luna postala destinacija za vse človeštvo,« je dejala astronavtka Christina Koch. Njen kolega Victor Glover pa je dodal: »To ni zgodba ene skupine, ampak zgodba človeštva.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
