Piškoti, obeski, zapiski. Kaj bodo astronavti vzeli s seboj na pot k Luni
Zgodovinski povratek k Luni se bliža, če bo šlo vse po načrtih nekaj čez polnoč sledi izstrelitev. Kaj bodo s seboj vzeli astronavti in kdo sploh so?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V vesoljskem centru na Floridi se odštevanje nezadržno približuje ničli. V četrtek ob 0.24 po našem času bo Nasa izvedla izstrelitev odprave Artemis II – prve človeške odprave proti Luni po več kot petdesetih letih. Časovno okno bo odprto dve uri.
Odprava Artemis II bo prva človeška misija proti Luni po zgodovinski odpravi Apollo 17 leta 1972. Tokrat astronavti ne bodo pristali na Luni niti ne bodo vstopili v njeno orbito – poleteli bodo okoli nje in se nato vrnili na Zemljo.
Desetdnevna misija bo svoj vrhunec dosegla šesti dan, ko bo plovilo obletelo Luno. Poleg izstrelitve bo najbolj kritičen trenutek povratek v Zemljino ozračje ob koncu odprave.
Uraden Nasin prenos se bo začel ob 19. uri, izstrelitev je predvidena ob 00.24 po našem času.
Če današnji poskus spodleti, bodo nove priložnosti na voljo vsak dan do vključno 6. aprila, in nato še 30. aprila. Nasa je pri izstrelitvi omejena s položajem Lune glede na Zemljo.
Posadka in cilji misije
Na krovu bodo štirje astronavti: poveljnik Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch ter Jeremy Hansen.
Poveljnik Reid Wiseman
Letalski inženir in nekdanji testni pilot ameriške mornarice, ki je postal astronavt in leta 2014 preživel šest mesecev na Mednarodni vesoljski. Čeprav ga že vse življenje navdušuje letenje, priznava zanimiv paradoks – na tleh ga je strah višine.
V odpravi Artemis II bo prevzel vlogo poveljnika. Rodil se je v Baltimoru v ameriški zvezni državi Maryland. Leta 2020 je zaradi raka izgubil ženo, od takrat pa sam vzgaja njuni najstniški hčerki. Sam pravi, da je biti starš samohranilec "največji izziv in hkrati najbolj izpolnjujoče obdobje" v življenju.
Čeprav nosi naziv poveljnika Wiseman poudarja, da odprava ni le njegova. O svojih kolegih govori z velikim spoštovanjem. Opisuje jih kot izjemno predane, motivirane in skromne ter dodaja, da je privilegij delati z njimi.
Christina Koch – specialistka misije
Inženirka in fizičarka, ki je leta 2013 postala astronavtka. Leta 2019 je postavila rekord za najdaljši neprekinjeni vesoljski polet ženske, saj je na Mednarodni vesoljski postaji preživela kar 328 dni. Med to misijo je sodelovala tudi pri prvem izključno ženskem sprehodu v odprtem vesolju.
Rodila se je v Grand Rapidsu v zvezni državi Michigan, odraščala pa v Severni Karolini. Z odpravo Artemis II bo postala prva ženska v zgodovini, ki bo potovala proti Luni.
Njena pot do vesolja se je začela z znamenito fotografijo. Kot otrok je imela na steni plakat Zemlje, ki vzhaja nad Lunino površino – slovito fotografijo Earthrise, ki jo je posnel Bill Anders med odpravo Apollo 8. Ko je izvedela, da fotografije ni posnela avtomatska kamera, temveč človek, jo je to globoko zaznamovalo in usmerilo k odločitvi, da tudi sama postane astronavtka. Na misijo bo s seboj vzela ročno napisane zapiske svojih najbližjih, ki jih opisuje kot "otipljivo povezavo" z ljudmi na Zemlji.
Jeremy Hansen
Nekdanji pilot lovskih letal v kanadskih zračnih silah in fizik, ki se je leta 2009 pridružil Kanadska vesoljska agencija. Čeprav še nikoli ni letel v vesolje, je imel pomembno vlogo pri usposabljanju novih astronavtov v Nasinem vesoljskem centru, kjer je postal prvi Kanadčan, ki je vodil tovrstno delo.
Je poročen in oče treh otrok, prosti čas pa rad preživlja z jadranjem, plezanjem in gorskim kolesarjenjem. Svojo ljubezen do vesolja povezuje z zgodovinsko odpravo Apollo 8. Odraščal je na podeželju v Kanadi, kjer je svojo otroško hišico na drevesu spremenil v namišljeno vesoljsko ladjo, potem ko je videl fotografijo na Luninem površju.
Na pot bo vzel štiri obeske v obliki Lune – za svojo ženo in tri otroke. Na njih bo vgraviran napis "Moon and back" (slovensko do Lune in nazaj), vsak pa bo okrašen z rojstnim kamnom posameznega družinskega člana. Poleg tega bo s seboj vzel še nekaj značilno kanadskega – javorjev sirup in javorjeve piškote, da bo imel tudi v vesolju košček doma.
Victor J Glover
Nekdanji pilot lovskih letal in testni pilot ameriške mornarice, ki je bil leta 2013 izbran za astronavta pri Nasi. Bil je pilot misije SpaceX Crew-1 in je skoraj šest mesecev preživel na Mednarodni vesoljski postaji.
Rodil se je v Pomoni v Kaliforniji, je poročen in oče štirih otrok. Z odpravo Artemis II bo postal prvi temnopolti človek, ki bo potoval proti Luni.
Tisti, ki ga poznajo, ga opisujejo kot najbolj karizmatičnega člana posadke in tudi najbolj elegantno oblečenega – znan je po svojih oblikovalskih rjavih usnjenih škornjih, ki se presenetljivo dobro podajo celo k oranžni letalski obleki.
Na pot proti Luni bo Glover vzel Sveto pismo, poročne prstane in družinske misli, pa tudi zbirko navdihujočih misli, ki jih je pripravil astronavt odprave Apollo 9 Rusty Schweickart.
Cilji misije
Njihova naloga ne bo le simbolna. Misija je predvsem testna: preverili bodo delovanje plovila Orion kot celote, sisteme za podporo življenju in vpliv globoko vesoljskega okolja na človeško telo. Poseben poudarek bo na raziskovanju učinkov sevanja, saj bodo astronavti prečkali območja povečanega sevanja in zapustili zaščito Zemljine atmosfere.
Artemis II je drugi korak v širšem programu Artemis program, katerega cilj je trajna vrnitev človeka na Luno. Naslednja faza vključuje pristanek v bližini južnega pola, kjer znanstveniki pričakujejo zaloge vodnega ledu – ključnega vira za prihodnje dolgotrajne misije.
Načrti segajo še dlje: vzpostavitev stalne lunarne postojanke, kjer bi se ljudje učili živeti in delovati na drugem nebesnem telesu z uporabo lokalnih virov.
V senci geopolitike in dvomov
Projekt, v katerega so ZDA vložile skoraj 80 milijard dolarjev (69 milijard evrov), poteka tudi v kontekstu nove vesoljske tekme. Kitajska je napovedala, da bo svojega astronavta na Luno poslala do leta 2030, kar povečuje pritisk na uspeh ameriškega programa.
Hkrati pa je javnost razdeljena. Medtem ko mnogi z navdušenjem spremljajo vrnitev človeka v globoko vesolje, drugi kritizirajo politično ozadje projekta in širši odnos ameriške administracije do znanosti ter globalnih vprašanj.
Ne glede na pomisleke odprava Artemis II predstavlja ključen korak v novi dobi raziskovanja vesolja. Če bo misija uspešna, bo odprla vrata naslednji, še ambicioznejši fazi: ponovnemu pristanku človeka na Luninem površju in dolgoročni prisotnosti zunaj Zemlje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
