Cene spet navzgor, gospodarstvo počasneje: kdo vleče in kdo zavira?
Inflacija pri 3 odstotkih: kaj se je v Sloveniji najbolj podražilo?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenske življenjske potrebščine so bile avgusta za tri odstotke dražje kot v enakem mesecu lani, na mesečni ravni pa so se cene zvišale za 0,1 odstotka. Inflacija je bila tako enaka kot avgusta lani. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so se cene storitev v letu dni zvišale za 4,3 odstotka, blago pa se je podražilo za 2,3 odstotka.
Največji vpliv na letno inflacijo so imele višje cene stanovanj, vode, električne energije, plina in drugih goriv. Ta skupina se je podražila za 8,1 odstotka in k skupni inflaciji prispevala eno odstotno točko.
Sledile so podražitve v skupini prevoz, kjer so bile cene višje za 4,7 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 0,7 odstotne točke. Rekreacija, šport in kultura so se podražili za 5,3 odstotka in dodali še 0,5 odstotne točke.
Avgusta cene zrasle le za 0,1 odstotka
Na mesečni ravni so se življenjske potrebščine avgusta podražile za 0,1 odstotka. K mesečni inflaciji so po 0,2 odstotne točke prispevale višje cene delovanja osebnih prevoznih sredstev, ki so se podražila za 2,3 odstotka, ter preostale avgustovske podražitve.
Dodatnih 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv, ki so se zvišale za 1,5 odstotka.
Inflacijo so na drugi strani ublažile nižje cene nekaterih izdelkov in storitev. Obutev se je pocenila za 5,7 odstotka, oblačila za 2,2 odstotka, počitniški paketi za 1,1 odstotka, hrana pa za 0,4 odstotka. Vsaka od teh skupin je k znižanju mesečne inflacije prispevala po 0,1 odstotne točke.
Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo med državami EU, je bila letna rast cen avgusta 3,4-odstotna, mesečna pa 0,3-odstotna. Storitve so bile na letni ravni dražje za 4,3 odstotka, blago pa za 2,7 odstotka.
Slovenski BDP lani zrasel za 1,5 odstotka
Ob cenovnih pritiskih se je slovensko gospodarstvo lani še naprej povečevalo, vendar počasneje kot v prejšnjih letih. Bruto domači proizvod (BDP) je leta 2025 po reviziji letnih ocen znašal 71,171 milijarde evrov. V tekočih cenah je bil BDP za 5,5 odstotka večji kot leto prej, realno oziroma ob izločitvi vpliva cenovnih sprememb pa se je povečal za 1,5 odstotka, je sporočil Surs, ki ob tem dodaja, da je bila vrednost ocene realne rasti BDP po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja od četrtletne ocene, objavljene februarja. Surs je ob tem opravil tudi redno revizijo podatkov za tri predhodna leta.
Gospodarska rast se je tako nadalje umirjala. Leta 2023 je slovenski BDP realno zrasel za 2,6 odstotka, leta 2024 za dva odstotka, lani pa za 1,5 odstotka.
Kdo je vlekel gospodarstvo navzgor?
Proizvodnja se je lani realno povečala za en odstotek, vmesna potrošnja pa za 0,5 odstotka. Največ so k povečanju obsega BDP prispevale informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter gradbeništvo. Vsako od teh področij je h gospodarski rasti prispevalo po 0,3 odstotne točke.
Po 0,2 odstotne točke so k rasti dodali zdravstvo in socialno varstvo, poslovanje z nepremičninami ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
Pri zdravstvu in socialnem varstvu je največ prispevalo socialno varstvo, čeprav ima to področje približno trikrat nižjo dodano vrednost kot zdravstvo.
Predelovalne dejavnosti so gospodarstvo zavirale
Na drugi strani so gospodarsko rast najbolj zavirale predelovalne dejavnosti, ki so k spremembi obsega BDP prispevale negativnih 0,3 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so rast znižala še področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.
Slovenci več trošili, investicije močno zrasle
Končna potrošnja gospodinjstev se je lani realno povečala za 2,4 odstotka. Najbolj so zrasli izdatki za trajno blago, in sicer za 5,8 odstotka. Izdatki za poltrajno blago so se povečali za 3,1 odstotka, za netrajno blago za 2,7 odstotka, za storitve pa za 2,1 odstotka.
Za 3,2 odstotka se je povečala tudi končna potrošnja države. Izdatki za individualne storitve so zrasli za 3,4 odstotka, za kolektivne pa za 2,7 odstotka.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se realno povečale za 5,3 odstotka. Investicije v zgradbe so zrasle za 6,2 odstotka, v opremo in stroje za 5,2 odstotka, v proizvode intelektualne lastnine pa za 3,8 odstotka.
Zaloge so se povečale bolj kot leto prej in so predstavljale 0,9 odstotka BDP, kar je 0,4 odstotne točke več kot leta 2024.
Uvoz rasel hitreje kot izvoz
Saldo menjave s tujino je ostal pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3,874 milijarde evrov. A tudi lani se je obseg uvoza povečal precej bolj kot obseg izvoza. Izvoz se je realno povečal za 0,2 odstotka. Izvoz blaga se je zmanjšal za 0,7 odstotka, izvoz storitev pa se je povečal za 3,2 odstotka. Uvoz je medtem realno zrasel za 2,8 odstotka. Uvoz blaga se je povečal za 3,1 odstotka, uvoz storitev pa za 1,2 odstotka.
Pogoji menjave s tujino so se sicer znova izboljšali. Izvozne cene so se povečale za 1,4 odstotka, uvozne pa za 0,1 odstotka.
Večji delež sredstev za zaposlene
Spremenila se je tudi struktura BDP. Delež sredstev za zaposlene se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 0,6 odstotne točke in dosegel 52 odstotkov BDP. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke, na 12,8 odstotka BDP. Delež subvencij se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 1,5 odstotka BDP.
Delež potrošnje stalnega kapitala je upadel za 0,2 odstotne točke in znašal 18 odstotkov BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke, na 18,7 odstotka BDP.
Po dolgem obdobju rasti nekoliko manj zaposlenih
Lani se je po daljšem obdobju rasti nekoliko zmanjšala tudi zaposlenost. Število zaposlenih je upadlo za 0,5 odstotka, medtem ko se je število samozaposlenih povečalo za 1,7 odstotka.
Skupna zaposlenost se je zmanjšala za približno tisoč oseb oziroma 0,1 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1,102 milijona oseb. Med njimi je bilo 79,5 odstotka zaposlenih, 20,5 odstotka pa samozaposlenih. Na zmanjšanje skupne zaposlenosti so najbolj vplivale predelovalne dejavnosti, kjer je bilo približno 4000 oseb manj. To je pomenilo negativni prispevek v višini 0,4 odstotne točke k skupni spremembi zaposlenosti.
Največji pozitivni prispevek je bilo na drugi strani zaznati v zdravstvu in socialnem varstvu. Tam se je število zaposlenih povečalo za približno 2000 oseb, kar je pomenilo 0,2 odstotne točke prispevka k skupni spremembi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
