Slovenski domovi se spreminjajo: arhitekta razkrivata, kaj prihaja
Arhitekta Tjaša Mohar Plavec in Matic Mohar razkrivata, kaj si želijo Slovenci, kateri trendi prihajajo ter kako se bodo naši domovi spreminjali v 2027.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kateri trendi iz tujine trenutno najmočneje vstopajo v slovenske domove in katere rešitve Slovenci še vedno sprejemamo nekoliko bolj zadržano?
Slovenci pri arhitekturi praviloma nismo izraziti zgodnji posvojitelji trendov. Novosti lažje sprejmemo, ko jih že večkrat opazimo v medijih, oglasih ali svojem okolju in dobimo občutek, da gre za preverjene, trajne rešitve. Iz tujine tako v slovenske domove postopoma prihajajo predvsem topel minimalizem, naravni in taktilni materiali, bolj premišljeno povezovanje notranjosti z zunanjim prostorom ter prilagodljivejše zasnove, ki se lahko spreminjajo skupaj z načinom življenja stanovalcev. Vse več zanimanja je tudi za sodobne načine gradnje ter nove fasadne materiale in obloge.
Naročniki danes bolje poznajo razlike med posameznimi fasadnimi sistemi, zanimajo jih njihova življenjska doba, vzdrževanje in odpornost proti vremenskim vplivom. Zato se poleg klasičnih kontaktnih fasad vse pogosteje odločajo za prezračevane fasade, trajnejše kompozitne materiale in druge rešitve, ki so bile še pred nekaj leti pri individualnih hišah precej manj običajne. Več zadržanosti je še vedno pri izrazitejših arhitekturnih oblikah, manj poznanih materialih in rešitvah, ki jih naročnik v svoji okolici še ni videl izvedenih. Kljub temu srečujemo tudi naročnike, ki si želijo resnično samosvoje arhitekture in so pripravljeni raziskovati. Prav takšni projekti pogosto pomagajo premikati meje in postopoma oblikujejo trende, ki pozneje postanejo širše sprejeti.
Kaj si danes Slovenci najpogosteje želijo od nove hiše ali prenovljenega stanovanja?
Minimalistična podoba je v Sloveniji še vedno zelo aktualna. Še vedno prihajajo naročniki, ki si želijo odprtega tlorisa, čistih linij ter hiše brez napuščev in z gladko, umirjeno fasado. Ta arhitekturni izraz je pri nas močno prisoten že približno petnajst let in še ne izginja. Prilagodljivosti večina naročnikov ne razume nujno kot prostora, ki ga bodo pozneje ves čas spreminjali s premičnimi stenami ali večnamenskimi elementi. Pomembneje jim je, da že danes dobro premislimo njihove prihodnje potrebe in tloris zasnujemo tako, da bo dolgoročno uporaben brez večjih posegov. Želijo si torej predvsem premišljeno in trajno rešitev.
Udobje pa ni povezano samo z velikostjo prostorov ali izbiro pohištva. Pomembno je tudi udobje pri sprejemanju odločitev. Naročniki si želijo materiale videti in otipati, pohištvo preizkusiti ter si končni rezultat čim lažje predstavljati, preden se zanj odločijo. Ob množici možnosti jim veliko pomeni strokovno voden proces, ki jim daje občutek gotovosti.
Katere barve, materiali, oblike in načini osvetlitve prihajajo v ospredje jeseni in pozimi 2026?
Po dolgem obdobju bež minimalizma se v interier vrača njegovo nasprotje - maksimalizem. To pomeni več barv, vzorcev, tekstur in osebnih predmetov ter nekoliko bolj polne, večplastne prostore. Ne gre nujno za prenatrpanost, ampak za interier, ki ima več značaja in pripoveduje zgodbo svojih stanovalcev. V ospredje prihajajo globlji in živahnejši barvni poudarki, kombinirani z zemeljskimi toni, lesom, kamnom, keramiko in drugimi materiali z izrazito teksturo. Oblike postajajo mehkejše in bolj zaobljene, pohištvo pa lahko nastopa tudi kot samostojen, skoraj kiparski element. Podobno velja za svetila: namesto enega osrednjega vira svetlobe se uveljavlja večplastna osvetlitev z ambientalnimi, delovnimi in dekorativnimi svetlobnimi poudarki. V arhitekturi se počasi oddaljujemo od povsem monokromatske podobe. Bele fasade ostajajo prisotne, vendar jih vse pogosteje dopolnjujejo toplejši zemeljski odtenki, leseni elementi, bolj izraziti vhodi in vidnejša strešna zasnova. Domovi zato postajajo vizualno mehkejši, toplejši in bolj povezani z okoljem.
Preberite tudi:
Se v letu 2027 obeta večja sprememba ali predvsem nadgradnja smernic, ki jih že poznamo?
V letu 2027 ne pričakujeva nenadnega preloma, temveč izrazitejšo nadgradnjo smeri, ki jih že opažamo v mednarodnem prostoru. V Italiji in drugod se maksimalizem že močno vrača, zato pričakujeva, da bo postopoma opazneje vstopil tudi v slovenske domove. Ker pri nas trende praviloma sprejemamo nekoliko pozneje, bo prehod verjetno postopen - najprej skozi barve, svetila, umetniške predmete in posamezne kose pohištva, nato pa tudi skozi drznejše celostne zasnove. V arhitekturi se nakazuje odmik od formule bele fasade, ravne strehe in hiše brez napuščev kot skoraj samoumevnega izraza sodobnosti. Več bo zemeljskih fasadnih tonov, lesa, vidnih napuščev in poudarjenih strešnih elementov. To ne pomeni vrnitve v preteklost, temveč sodobnejšo interpretacijo bolj domačne, tople in z lokalnim okoljem povezane arhitekture.
Ključna sprememba bo predvsem v odnosu do doma. Po letih vizualne zadržanosti si bodo ljudje dovolili več individualnosti. Interier ne bo več zasnovan samo zato, da je videti brezhibno na fotografiji, ampak bo izraziteje odražal značaj, spomine in način življenja svojih stanovalcev.
V čem se slovensko razumevanje dobrega doma najbolj razlikuje od tujine? Ali obstaja značilnost, ki bi ji lahko rekli sodobni slovenski slog bivanja?
Težko bi govorila o enem samem vizualnem slovenskem slogu, saj se način bivanja med posameznimi regijami precej razlikuje. Vendar pa obstajajo skupne značilnosti, ki niso povezane toliko z barvo fasade ali izbiro pohištva, temveč predvsem z našo predstavo o dobrem domu. Za Slovence idealen dom še vedno zelo pogosto pomeni hišo, ne stanovanja. Pomembni so stik z zunanjim prostorom, občutek udobja in dovolj prostora za družinsko življenje. Pri tem ne gre nujno za razkošje ali velike reprezentativne prostore. Spalnice so na primer pogosto razmeroma kompaktne, več poudarka pa namenimo skupnim bivalnim prostorom, vrtu, terasi in prostorom, kjer se srečuje družina. Hiše so pogosto zasnovane tudi z mislijo na otroke, njihovo prihodnost ali možnost sobivanja več generacij.
Zelo izrazita slovenska značilnost je tudi potreba po zasebnosti. Pri načrtovanju oken naročniki pogosto najprej pomislijo, kdo bo lahko pogledal v prostor. Med delom v Amsterdamu in Tokiu sva opazila nekoliko drugačen odnos: hiša se je pogosteje obravnavala kot celovita prostorska kompozicija, odprtine pa so bile umeščene predvsem glede na svetlobo in kakovost prostora, tudi če je bila okolica zelo gosta. Seveda je takšen odnos povezan tako s kulturo kot z značajem in gostoto naselja. Če bi morala opredeliti sodobni slovenski slog bivanja, bi ga zato opisala kot družinsko usmerjen, praktičen in zaseben dom z močnim odnosom do zunanjega prostora. Njegova posebnost ni enoten oblikovalski jezik, temveč želja po domu, ki lahko sprejme različna življenjska obdobja - otroke, širšo družino in včasih tudi več generacij. To je lahko zelo lepa in bogata projektna naloga.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
