90 kilogramov mesa na leto: Slovenci krepko nad povprečjem
Različne organizacije priporočajo, da bi na leto pojedli do 30 kilogramov mesa, Slovenci z 90 kilogrami letno količino pojemo že do marca ali aprila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Okoljevarstveniki vedno znova poudarjajo, da imamo samo eno Zemljo in da moramo zanjo bolje skrbeti. Vedno več prebivalcev pomeni vedno večjo potrebo po hrani, temu pa lahko zadostimo z intenzivnim kmetijstvom in živinorejo. Posledica tega je, da so danes na mizi izdelki, ki so bili v časih bolj umirjene pridelave na mizah le občasno, danes pa so postali tako rekoč samoumevni in to v velikih količinah.
Smo nad evropskim povprečjem
Meso, na primer, ki smo mu Slovenci zelo naklonjeni. Povprečna evropska letna poraba na prebivalca je okoli 70 kilogramov, Slovenci smo z 90 kilogrami precej nad povprečjem.
Sicer je poraba mesa v Evropi v upadanju, Slovenci pa imamo najraje svinjino, ta predstavlja več kot tretjino mesa, ki ga pojemo na leto, torej več kot 33 kilogramov. Z 31 kilogrami sledi perutnina, preostali del, dobrih 26 kilogramov, pa predstavlja govedina.
Najbolj svinjina sicer tekne Poljakom in Hrvatom, oboji pojedo krepko več kot 50 kilogramov, pred nami pa so še Čehi, Nemci ali Srbi.
Ob vseh teh številkah ne preseneča podatek, da so mnoge države, vključno seveda s Slovenijo, že v prvih treh ali štirih mesecih dosegle tako imenovani »dan izčrpanosti mesa«.
V organizaciji Four Paws Internetional tako določijo simbolični datum v letu, ko povprečna oseba porabi celotno letno količino mesa, ki še velja za zdravo za ljudi in trajnostno za planet.
Vzreja živali zelo bremeni planet
Ta dan so začeli računati v letu 2023, njegov namen je opozoriti na prekomerno porabo mesa v razvitem svetu ter na vpliv na dobrobit živali, na podnebne spremembe in na javno zdravje.
Svetovni dan izčrpanosti mesa naj bi bil približno sredi junija, Evropa in ZDA pa ga »praznujeta« že veliko prej. Kot pravijo v omenjeni organizaciji, je večina živali vzgojenih v zelo dvomljivih razmerah, intenzivna živinoreja prispeva približno eno šestino vseh toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek, in porabi 77 odstotkov kmetijskih zemljišč za proizvodnjo krme.
Na drugi strani je pretirano uživanje mesa, predvsem predelanega, povezano s tveganjem za raka, sladkorno bolezen in bolezni srca. Zato predlagajo zmanjšanje vzreje in porabe mesa, izboljšanje kakovosti živinoreje in skrbi za živali ter iskanje alternativ mesu.
Poreklo mesa v Sloveniji je velika težava. Če je prepoceni, je zelo verjetno, da ni slovenskega izvira, kar 80 odstotkov svinjine, označenih s slovenskim poreklom, pa je najverjetneje tujega izvora.
Samooskrba z mesom pada iz leta v leto
Zato upada tudi samooskrba z mesom, ta pri prašičjem mesu znaša le še 35 odstotkov, še pred 30 leti smo v svojo vzrejo pokrili 80 odstotkov potreb po tem mesu. Pri jajcih je, po podatkih statističnega urada, samooskrba padla na 87 odstotkov. Tudi pri govejem mesu, tega smo pred desetletji celo pridelali več, kot smo ga potrebovali, je stopnja samooskrbe padla na 98 odstotkov.
Podobna slika je tudi drugod po Evropi, v EU smo v letu 2025 skupaj proizvedli 6,1 milijona ton govedine, 7,1 odstotka manj kot leto prej in najmanj od leta 2009. EU je tako padla na četrto mesto največjih proizvajalk govejega mesa, prehitela jo je Kitajska.
Med največjimi porabniki mesa v EU so sicer Španija z več kot 100 kilogrami na leto na prebivalca, Portugalska in Avstrija.
Poraba predelanega mesa nas drago stane
Prevelika poraba predelanega mesa je zdravju škodljiva. Nezdravo prehranjevanja, pa v to ni vključeno le meso, Slovenijo stane približno štiri milijarde evrov na leto.
Med Slovenci manj kot dva odstotka prebivalcev nikoli ne uživa mesa, dva odstotka mladih pa priznava, da meso uživajo le občasno.
Meso pa seveda ni edino merilo, kako delamo z naravo. Poznamo tudi dan ekološkega dolga, ko posamezna država porabi vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Za Slovenijo je značilno, da v zadnjih letih ta dan nastopi vsakič malo prej, to pa kaže na odločno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev.
Naravne vire črpamo s svetlobno hitrostjo
Običajno v Sloveniji enoletne naravne vire porabimo že v aprilu, podobno kot pri mesu, neuravnotežena raba naravnih virov pa ne ogroža le stabilnosti ekosistemov, temveč ima velike posledice tudi za dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote.
K ekološkemu dolgu tako veliko prispeva tudi prehranska industrija z veliko porabo naravnih virov in močno obremenitvijo okolja. Intenzivna pridelava hrane obremenjuje okolje, po drugi strani pa so prehranski sistemi med prvimi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
