Borut Živulović / BOBO

V Sloveniji je lani po podatkih policije utonilo 12 ljudi, v letošnjem letu pa pet. V Sloveniji se je od leta 2020 do 20. julija letos po podatkih policije utopilo 97 ljudi. Leta 2021 je bila številka najvišja in to kar 25 ljudi. Leta 2020 se je utopilo 17 ljudi, prav tako v letu 2022, leto kasneje pa 21 ljudi.

Vzroki za utopitve so predvsem zdrsi, posamični primeri bolezenskih stanj ali nenadnih obolenj. Večina utopitev se zgodi med kopanjem, zaradi padca v vodo, tudi s plovila, in med potapljanjem.

Po kraju utopitve izstopajo reke, kjer se je utopilo 32 ljudi, in morje, kjer se jih je utopilo 26. V tem obdobju se jih je 12 utopilo še v jezerih ali gramoznicah, štirje v bazenih, na drugih lokacijah (vodnjaki, doma) pa se jih je utopilo 23. Kot so za STA pojasnili na policiji, pri tem ne beležimo utopitev otrok ali mladoletnikov. Odprta sta še primera utopitve v Velenju in Vipavi, kjer še čakajo potrjen vzrok smrti (odrejeni sta bili namreč obdukciji).

Najraje kopanje v morju

Morje je tisto, v katerem se Slovenci najraje kopamo. V anketi, objavljeni na naši spletni strani, v kateri smo vas spraševali po tem, kje se najraje kopate, vas je morje izbralo kar 76 odstotkov. Sledijo bazeni s 15 %, za jezero se vas je odločilo 5 %, reke pa vas je izbralo 4 % od 224, ki ste sodelovali v anketi.

Svet24

Pri reševanju pazite na svojo varnost

Utapljanje se zgodi zelo hitro, osebi lahko med plavanjem nenadno postane slabo, tudi, če se je pred tem dobro počutila. Tako moramo biti po opozorilu reševalcev tudi drugi pozorni na ostale kopalce. Zveza reševalcev iz vode Slovenije svetuje, da v primeru utapljanja druge osebe najprej ocenite situacijo in pazite tudi na svojo varnost. "Če je le mogoče, osebi na daljavo vržemo vrv, palico ali jopič. Čim hitreje jo pripeljemo na kopno, v primeru, da oseba ne diha, začnemo oživljanje. Osebe nikoli ne pustimo same," svetujejo.

V vodo ne s polnim niti praznim želodcem

Ob tem je reševalec iz vode Siniša Kovač opozoril, da je varneje plavati v vodah, kjer je prisoten reševalec, in da ne precenjujete svojih plavalnih sposobnosti, zlasti na odprtem morju. Pomembno je tudi, da ne skačete v vodo, če ne poznate globine, kar velja tudi za bazene. "Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači," svetujejo tako reševalci kot policija.

Pozorni morate biti tudi na vreme, saj ob valovih in slabem vremenu kopanje ni priporočeno, je za STA povedal Kovač. Če začne deževati, je treba takoj iz vode, se od nje oddaljiti in poiskati varno zavetje najbolje v zidanem objektu ali v avtomobilu, svetujejo reševalci, saj lahko dež s seboj prinese nenadne vremenske spremembe, denimo močan veter.

Zapuščene gramoznice izjemno nevarne

Veliko ljudi pa se vseeno odloči za kopanje na neurejenih kopališčih, kot so reke, jezera ali gramoznice, zato reševalci pozivajo k upoštevanju oznak, kjer je kopanje nevarno ali prepovedano. Zavedati se je treba, da na divjih kopališčih ni upravljavcev in reševalcev iz vode, prav tako je lahko dvomljiva kakovost vode. Izredno nevarne so zapuščene gramoznice, ki imajo strme in drseče brežine, globina vode pa hitro naraste, opozarja tudi policija.

Žiga Živulović jr. / BOBO

Otrok nikoli ne puščajte brez nadzora

Otroci se ne zavedajo nevarnosti, zato naj bodo ves čas pod nadzorom odrasle osebe, kadar so v bližini vode ali v njej, pa naj bo to domači bazen, ribnik, napihljivi otroški bazenček ali kopalna kad. Otrok naj v domačem bazenu plava le skupaj z odraslo osebo. Pri tem naj odrasli ne dovolijo, da jim uporaba mobilnega telefona ali karkoli drugega niti za trenutek ne preusmeri pozornosti od otrok, ki so ob vodi ali v njej.

Otroke pa je treba poučiti, da se je nevarno potapljati in zadrževati v delih bazena, ki so blizu odtoka bazena ali sesalnih odprtin, priporočajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Tudi na plovilu naj otrok, ne glede na velikost tega plovila, obvezno uporablja atestiran rešilni jopič. To je sicer mogoče šele, ko ima vsaj devet kilogramov telesne mase, kar je običajno med devetim in 12. mesecem starosti. Tudi ko nosi rešilni jopič, pa ga starši ne smejo spustiti izpred oči.

V primeru krča na hrbet

Pred kopanjem se je treba tudi primerno ohladiti. Če je telo pregreto, lahko premrzla voda povzroči krč, zato vanjo ni dobro skakati pregret. "Če nas v vodi zagrabi mišični krč ali če smo že utrujeni od plavanja, se obrnemo na hrbet in lebdimo na vodi, dokler krč ne popusti oziroma dokler se ne spočijemo in lahko plavamo naprej," svetujejo reševalci iz vode.

Med plavanjem nas lahko zajame tudi vodni tok. "Takrat ostanemo mirni in plavamo s tokom. Ko nas tok neha vleči, po najkrajši poti zaplavamo k obali. Pomembno je, da nikoli ne plavamo neposredno proti toku," svetujejo reševalci.

Žiga Živulović jr. / BOBO

Utopitev četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se vsak dan utopi več kot 30 ljudi. Utopitev je četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu, pri otrocih pa tretji. V zadnjem desetletju je število smrti zaradi utopitve preseglo tri milijone. Število utopljenih se je v zadnjih letih zmanjšalo za 38 odstotkov, v Evropi za kar 68 odstotkov, v Afriki pa le za tri odstotke, navaja WHO. Kljub izboljšanju pa vseeno spodbujajo k preventivi v posameznih državah.

Tabela s podatki o številu in kraju utopitve od leta 2020 do 20. julija 2025