© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Gneča na cestah in zamude pri gradnji
Čas branja 3 min.

Vozniki stojijo v kolonah, Dars ima veliko izgovorov


Andraž Zupančič
25. 7. 2025, 05.51
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Slovenija premore 625 kilometrov avtocest in te moramo vzdrževati. Ob gostem domačem in tranzitnem prometu pa se pozna že najmanjša motnja in gradbišča spadajo mednje. Trenutno je na državnih cestah, kamor spadajo avtoceste, hitre ter regionalne ceste, odprtih malo več kot 260 gradbišč. Najbolj pa promet motijo dolgotrajna gradbišča na avtocestah.

zastoj, avtocesta, kolona
Sašo Švigelj
Letos je Slovenija še posebej prometno obremenjena.

Vozniki so letos še posebno pod stresom, saj si gradbišča podajajo roke eno za drugim. Najhujša, tako nas je opozoril bralec, pa so tako imenovana dolgotrajna gradbišča, kjer dela potekajo več mesecev, ponekod tudi let. Zato smo pri Darsu vprašali, zakaj redno nastajajo zamude pri gradnjah, zakaj so vedno znova »presenečeni« in kdaj bodo pospešili dela.

Na vreme ne morejo vplivati 

Za primer smo navedli gradbišče pri Šentviškem tunelu, kjer so del obnove podaljševali iz dneva v dan, in tudi nič ne kaže, da bi ujeli rok za popolno izgradnjo, ki je postavljen za 31. avgust. »Do podaljšanja popolne zapore vseh štirih krakov priključka Šentvid je prišlo zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki niso dopuščale izvedbe asfaltiranja,« so povedali na Darsu, »podaljšanje obstoječe zapore je bilo do 20. julija, skupaj pet dni. Medtem sta se z 21. julijem znova odprla kraka, ki vodita z gorenjske avtoceste na Celovško cesto ter z nje na gorenjsko avtocesto. Do predvidoma 31. avgusta ostajata zaprta kraka, ki vodita iz predora Šentvid na Celovško cesto ter z nje iz smeri Medvod nazaj v predor. V začetku septembra bomo uporabnikom predali v uporabo polni priključek.«

_mirna.jpg
R. N.
Lokalni promet trpi zaradi gneče na avtocestah.

Na vprašanje, zakaj tako težko dela opravijo v predvidenih rokih, zakaj je toliko nepredvidenih dejavnosti in zakaj jih strokovnjaki ne znajo ali ne zmorejo predvideti, pa so povedali, da prihaja do podaljšanja zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki izvajalcu ne dopuščajo del.

A istočasno lahko ugotovimo, da so priključek Dragomer delali kar pol leta dlje, kot je bilo predvideno, saj so sredi del ugotovili, da »se območje nenosilnih tal razteza širše, kot je bilo predvideno v projektni dokumentaciji«. Z drugimi besedami, presenetilo jih je nestabilno barje, pa vendar že prebivalci od pradavnine, vsaj od koliščarjev ali starih Rimljanov dalje, vedo, da z barjem ni šale.

Zapora glede na obremenjenost   

Na Darsu poudarjajo, da se zavedajo, da vsako gradbišče na območju z večjimi prometnimi obremenitvami predstavlja motnjo v prometu. Zato poskušajo z deli čim manj ovirati promet in dela »načrtujemo glede na obremenjenost odseka in vzpostavljamo po dva zožena pasova v vsako smer vožnje v času izvajanja del. To ni vedno mogoče, saj dela potekajo tudi na odsekih brez odstavnih pasov.«

Ponekod zapore postavljajo tudi po sistemu 2+1, kar pomeni tri pasove praviloma na nasprotnem smernem vozišču, kjer se en pas prilagaja smeri večjega prometa.

Dela so zaradi staranja omrežja vse bolj obsežna in zahtevna ter posledično časovno zamudna, vedno pa poskušajo zagotoviti optimalen tip zapore. »Za dela veljajo določeni dobavni roki. Obnovitvena dela za Dars izvajajo gradbena podjetja, izbrana na javnih razpisih. V pogodbenih določilih je navedeno, da jih morajo izvajati ves svetli del dneva, in sicer vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, z izjemo del v predorih, ki se jih zavezujejo izvajati 24 ur, sedem dni na teden,« pojasnjujejo na Darsu.

Glede dela ponoči mora izvajalec zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti predhodno pridobiti soglasje nadzornega inženirja.

cesta, gradbišče, gradnja, zamuda, Dars
Bobo
Dars in izvajalci se pogosto ne držijo prvotnih rokov izgradnje, izgovorov jim ne manjka.

Večina naših avtocest starejših od 20 let 

Nihče ne dvomi, da so redna vzdrževalna in obsežnejša obnovitvena dela ključna za varnost, a več kot polovica avtocest je starejših od 20 let, prometne obremenitve pa se iz leta v leto povečujejo. Obnova odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami je doslej najobsežnejši projekt na naših avtocestah tako s tehničnega kot finančnega vidika. Gre za odsek, zgrajen leta 1976 in 1996.

Uporabniki avtocest se tudi pogosto sprašujejo, ali morajo kupovati vinjete zato, da stojijo v kolonah, a na Darsu se branijo, da je uporaba vinjete opredeljena v zakonu o cestninjenju. »Vinjeta je vezana na časovno obdobje, ne pa na število prevoženih kilometrov, namen poti ali druge dejavnike. Predlagano podaljšanje veljavnosti e-vinjet, povračilo dela kupnine ali druga oblika nadomestila niso predvideni, saj za to ne obstaja zakonska podlaga. Sistem e-vinjetnega cestninjenja, kot navedeno, temelji na časovni rabi in ni odvisen od prevoženih razdalj,« pravijo na Darsu. Z drugimi besedami, tudi v prihodnje bomo na avtocestah stali v kolonah pri polnih cenah vinjete.

Omejitve na lokalnih cestah

Na omejevanje obvoznega prometa po lokalnih cestah, ki postaja vedno bolj priljubljeno med prebivalci prometno izpostavljenih predelov Slovenije, pa na Darsu pravijo, da ne načrtujejo novih omejitev. »O postavitvi odloča upravljavec ceste, samostojno ali na pobudo občin, policije, redarstva ali drugih pristojnih služb. Omejitev uporabe javne ceste velja za vsa vozila in voznike vseh narodnosti, ki na tem območju nimajo izhodišča ali cilja. Nadzor nad upoštevanjem pravil izvajajo policija in redarske službe,« o tem zasilnem izhodu menijo na Darsu.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.