Leo Caharija

V povprečju delajo do dva meseca in pol na leto, takih, ki bi delali s polnim delovnim časom, je manj kot en odstotek. Poleti pa je povpraševanja med delodajalci še veliko več, največ dela ponujajo v gostinstvu in strežbi, a pogosto študentov ne dobijo.

Mladi tako na leto opravijo približno 430 ur dela ali dobrih osem ur na teden. Ker se poletna sezona počasi približuje, pa delodajalci že iščejo dodatno delovno silo, na eni strani zaradi povečanega povpraševanja po njihovih storitvah, na drugi strani, da bi študenti nadomestili zaradi dopusta odsotne redno zaposlene. Tako je na portalu e-Študentskega servisa trenutno objavljenih več kot 2400 prostih študentskih del, ki jih ponuja 1584 različnih delodajalcev. »Iščejo kar 5197 kandidatov. Največ oglasov prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledita ji gorenjska in podravska. Največ je oglasov za strežbo, kar 722, kjer že vrsto let beležimo izrazito pomanjkanje kadra. Gre za deficitarni poklic, saj se za delo v strežbi mladi praviloma ne odločajo radi. Zanimanje za delo v gostinstvu in turizmu upada, prek napotnice dela samo okoli osem odstotkov dijakov in študentov, preostali dijaki in študenti delajo v drugih panogah,« so povedali na e-Študentskem servisu.

Veliko del ponujajo tudi na področju prodaje, fizičnih del, strokovnih del ter gostinstva in turizma. In tudi sicer je ponudba pestra, kar omogoča mladim, da poleg dodatnega zaslužka pridobivajo tudi delovne izkušnje z različnih področij.

Urne postavke so seveda različne, od minimalnih zakonsko določenih do precej višjih zneskov, povedo v e-servisu. Najnižja postavka je 7,34 evra na uro bruto oziroma 6,32 evra na uro neto. Takšna dela običajno vključujejo enostavna fizična dela, kot so delo v proizvodnji, skladišču in podobno.

Najvišje urne postavke pa so namenjene za dela, ki zahtevajo določena znanja ali izkušnje. Več delovnih priložnosti v poučevanju in inštrukcijah je ob koncu šolskega leta in tik pred izpitnimi obdobji, študent lahko prejme od 15 evrov na uro dalje. Poleti je tudi čas športnih aktivnosti in plavanja, vaditelji in trenerji plavanja na primer zaslužijo od 14 evrov na uro bruto, računalničarji in programerji prav tako, v promocijskem delu lahko študenti računajo na 10 evrov na uro neto in več, še eno zelo sezonsko delo je reševalec iz vode, ti dobijo malo manj kot deset evrov na uro neto.

Gostinstvo in najmanj plačana dela jih ne zanimajo

»Povprečna urna postavka za študentsko delo se je v zadnjih dveh letih dvignila in trenutno znaša približno 7,74 evra na uro neto. Je pa res, da mladi pretežno iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Predvsem pa povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo relevantne izkušnje in vodijo do morebitne redne zaposlitve. Ta trend še zlasti opazimo pri starejših dijakih in študentih v zadnjih letih šolanja. Mlajši dijaki pa iščejo predvsem enostavna dela, ki se jih je mogoče hitro priučiti,« so še povedali na e-servisu.

Arhiv Štajerskega Tednika

Kot omenjeno, pa je še vedno najtežje zapolniti mesta v gostinstvu in turizmu ter prodaji, ker zanimanje za tovrstna dela med mladimi upada. Za te vrste del se večinoma odločajo mladi, ki obiskujejo gastronomske in turistične smeri šolanja. Prav tako delodajalci težje najdejo kandidate za najmanj plačana dela, po minimalni urni postavki, mladi se za to ne odločajo radi, takšnih del pa je okrog 10 odstotkov od celotne ponudbe.

Poletje je glavna sezona študentskega dela

Vsako leto se povpraševanje po študentskem delu v poletnih mesecih zelo poveča. Delodajalci iščejo kandidate za delo skozi celo leto, poleti pa več zaradi pomoči dijakov in študentov v času poletnih dopustov redno zaposlenih ter v turističnih krajih zaradi turizma. »Na vrhuncu poletne sezone imamo tudi po 4000 ali več aktivnih oglasov. Poleti so zelo iskani so tudi kandidati za pomoč v proizvodnji, skladiščih in pri različnih delih na terenu. Poletni meseci prinašajo večje potrebe tudi po delavcih v administraciji, na recepcijah, v kampih, hotelih ter na dogodkih in festivalih ter več povpraševanja po specifičnih delih, kot so učitelji plavanja, animatorji, prodaja sladoleda, vstopnic. Poveča se tudi povpraševanje po počitniškem varstvu,« še pravijo na e-servisu, »trendi pa kažejo, da delodajalci pogosto iščejo večje število mladih za isto delo; poleg tega se povečuje zanimanje za dijake in študente z določenimi znanji, kot je znanje tujih jezikov, računalniških programov ali tehnično znanje.«

A vedno delodajalci niso uslišani. Kot je povedala Mateja Rovan iz e-servisa, se s pomanjkanjem študentov soočajo vse od uvedbe novega sistema študija, ki študentom zaradi obveznosti in obveznih prisotnosti ne daje več toliko časa, da bi ga lahko izkoristili za dodatno delo. Poleg tega so mladi našli še druge, sodobnejše vire zaslužka. Sicer je poleti čas, ko dijaki in študenti nimajo toliko študijskih obveznosti, zato je največ študentskega dela opravljenega poleti. Mladi sicer delo opravljajo, ko jim to ustreza, največkrat popoldan, zvečer, ob vikendih ali praznikih, kar pa je ravno nasprotno od tega, kar si želijo redno zaposleni, ki so ob tem času raje doma, z družino, na dopustu v času poletja.«

Mladih je vedno manj

Na pomanjkanje študentov vpliva seveda tudi demografska slika. V Sloveniji že od leta 2010 upada število rojstev, lani je bilo celo najmanj rojstev, odkar spremljamo podatke, in sicer 16.735. Zato so generacije mladih vedno manjše, leta 1991 je bilo pri nas 429.800 mladih starih od 15 do 29 let ali 22,5 odstotka celotne populacije, leta 2021 pa je bilo mladih 310.600 ali le še 14,7 odstotka celotne populacije.

Arhiv NTRC

Ob vsem pomanjkanju študentov poskušajo tudi na e-servisu državo ter delodajalce opozoriti na dve kategoriji mladih, ki si želijo delati, a ne dobijo dovolj priložnosti: to so mladoletni dijaki in mednarodni dijaki in študentje.

»Čeprav so mladoletni dijaki motivirani za delo, pogosto ne dobijo priložnosti. Med delodajalci, ki so mladoletnim dijakom letošnje poletje omogočili opravljanje počitniškega dela, je kar 88 odstotkov takih, ki so bili z njimi zadovoljni, je pa z njimi nekaj več izzivov, od prekomerne uporabe telefona med delovnim časom, manj razvitega čuta za odgovornost, zagotavljanja mentorstva in splošne potrebe po več nadzora. Če so manj samostojni pri delu in jim je treba na začetku posvetiti več časa, to povrnejo, ko se priučijo potrebnih spretnosti, in so tudi precej lojalni,« opozarjajo na e-servisu.

Za tujce kot del integracije

V Sloveniji sicer študentsko delo opravlja tudi 10.000 mednarodnih študentov in dijakov, medtem ko tuji državljani na rednem trgu dela predstavljajo že skoraj 16 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. V Sloveniji se šola 13 odstotkov študentov ter sedem odstotkov dijakov s tujim državljanstvom. »Med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje študentskega dela, jih pri nas dela približno 8000, več kot 80 odstotkov jih prihaja iz držav Balkana. Delodajalci jih v večini pohvalijo kot delavne in motivirane, kot največji oviri pa v določenih primerih navajajo jezik in nepoznavanje navad, kar velja predvsem za mlade iz držav z drugačnim kulturnim in jezikovnim ozadjem,« še povedo na e-servisu. Ravno študentsko delo pa je lahko za tiste, ki bi ostali v Sloveniji, že del procesa izobraževanja in lažje integracije.