Profimedia

»Pred leti je invalidska komisija ugotovila, da sem sposobna za osemurni delovnik z omejitvijo dvigovanja. Torej redno delam, zaradi narave dela v službi kljub omejitvi dvignem na dan tudi do 200 kilogramov različnih stvari. Nato komisija istega zavoda zdaj odloči, da nisem sposobna negovati mame, ki je težka 60 kilogramov. V petih minutah pogovora je komisija ugotovila, da nisem ustrezna kandidatka,« pove bralka.

Pot do oskrbovalca starejše osebe pa ni enostavna in čeprav primanjkuje delavcev v DSO in čeprav je v teh domovih zelo težko dobiti prosto mesto, bi ravno oskrba na domu lahko bila neke vrste izhod v sili. A kaj, ko birokratski mlini meljejo po svoje.

Veliko kriterijev

Zato so vprašali na ministrstvo za solidarno prihodnost, kdaj je nekdo dovolj zdrav oziroma kdaj lahko postane skrbnik in kaj ne. »Ministrstvo sicer ni organ s pristojnostmi za podajanje ocen upravičenosti posameznikov do storitev. O posamičnih primerih ustreznosti za delo ali neustreznosti za opravljanje storitve oskrbovalec družinskega člana odločajo usposobljeni izvedenci na ZPIZ. Zakona pa določa, da je oskrbovalec lahko polnoletna oseba, ki je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca, pri čemer to sposobnost oceni invalidska komisija ZPIZ. Oskrbovalec mora biti družinski član upravičenca, imeti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebivati,« so našteli nekaj pogojev.

Lidija Markelj

A to ni vse, poleg vsega naštetega kandidat ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Prav tako mora imeti opravljeno osnovno usposabljanje oziroma ga opraviti najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca.

Šel potem lahko zapusti trg dela ali nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, če ima uporabnik dva oskrbovalca. Ocena psihofizične sposobnosti, ki jo izda invalidska komisija, velja največ pet let, nato pa se postopek ocenjevanja ponovi.

Za svoje delo dobijo neke vrste plačo

Po podatkih ministrstva imamo pri nas trenutno približno 1400 oskrbovalcev oziroma oskrbovalk, ki to delo opravljajo kot neke vrste službo in dobijo »delno plačilo za izgubljeni dohodek za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe s strani oskrbovalca družinskega člana v višini 1,2 minimalne plače oziroma 1,8 minimalne plače, v kolikor oskrbovalec skrbi za dva družinska člana,« pravijo na ministrstvu.

A če je oskrba ustrezna in da oskrbovalci ne bi zlorabljali to delo, neke vrste osnovno kontrolo opravljajo na centrih za socialno delo, prave kontrole pa še ni. Zato naj bi v prihodnje to prevzeli tako imenovani koordinatorji dolgotrajne oskrbe, ki bodo zaposleni pri izvajalcu.

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je stopil v veljavo preteklo leto in ga bodo v celoti uveljavili letos, je namenjen predvsem krepitvi samostojnosti in življenja v domačem okolju vse dokler oskrba v instituciji ni neizbežna ali za uporabnika najboljša izbira. »V ta namen zakon vzpostavlja sisteme in storitve oskrbovalce družinskega člana, e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo na domu, storitve za krepitve samostojnosti in drugo. Glavna namena pa sta dva: uporabniki oskrbe pogosto navadi želijo starost preživeti v znanem okolju. S kakovostno, strokovno in splošno dostopno podporo na domu pa se tudi blaži pritisk na delavce domovih za starejše,« še navajajo na ministrstvu za solidarno prihodnost.  

Včasih le črka na papirju

A naša bralka vseeno ni dobila dokončnega odgovora saj vse kaže, da so zadeve na določenih področjih še zelo v povojih in ti »filtri«, kdo je sposoben in usposobljen in kdo ne, še niso povsem utečeni. Zato je odločitev, da bralka ne ustreza vlogi oskrbovalca, je pa dovolj zdrava za osemurni delovnik, več kot nerazumljiva, a očitno so različni kriteriji trenutno še črka na papirju. Res pa je tudi, da je to naporno in odgovorno delo, ki mora biti nadzorovano.

Freepik

»Mamo je to, da ne morem biti njena oskrbovalka, tako prizadelo, da sem morala vzeti dopust, da sem bila z njo, saj je ves čas jokala. Bala sem se, da se ji od žalosti ne bi spet poslabšalo zdravstveno stanje. Službo bom morala tako ali tako pustiti, da bom lahko mamo negovala. Pred leti sem skrbela za očeta, medtem ko so ga iz bolnišnice odpustili s preležaninami, jih doma ob moji oskrbi ni imel. Še patronažne sestre, ki so prav tako prihajale domov, so dejale, da ima oče doma vrhunsko oskrbo in nego. Tako telesno kot duhovno. A za sistem nisem sposobna,« še pravi bralka.