Profimedia

Na SI-CERT v zadnjem obdobju beležijo znaten porast števila spletnih oglasov, ki vodijo v različne oblike prevar z namenom finančnega oškodovanja uporabnikov. Kot so opozorili, se ti oglasi pojavljajo predvsem kot sponzorirane objave na družbenih omrežjih, kot je Facebook, pri čemer običajno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk. Pojavljajo se tudi na različnih novičarskih portalih prek oglaševalskih mrež. S pomočjo teh mrež se oglasi umeščajo na različne spletne strani in medijske portale, tudi številne slovenske.

Če uporabnik klikne katerega od teh oglasov, ga ta pogosto preusmeri v investicijsko prevaro. Oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Gre za prevare, v okviru katerih so lopovi v lanskem letu Slovence oškodovali za skupno več kot 19 milijonov evrov, pri čemer povprečni znesek oškodovanja znaša več kot 27.000 evrov. O velikem porastu tovrstnih investicijskih prevar poročajo tudi v drugih odzivnih centrih po Evropi.

SI-CERT

Žrtve lahko ob tem naletijo še na eno prevaro. Ker pogosto iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja, jih lahko nato doleti še nova prevara s povračilom sredstev (Recovery Scam), kjer se prevaranti predstavljajo kot strokovnjaki za povračilo sredstev, svoje storitve pa oglašujejo na omrežju Meta, pod okrilje katerega spada tudi Facebook. Za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, kot so policija, finančna uprava in različna ministrstva. S tem promovirajo objave na Facebooku o pregonu kriminalcev in obljubljajo pomoč oškodovanim.

Lažne spletne trgovine

Pri SI-CERT beležijo tudi vse več oglasov za lažne spletne trgovine, ki za ustvarjanje vtisa legitimnosti uporabljajo imena, kot so »Slovenija«, »Slovenia« ali »Ljubljana.« Na SI-CERT ob tem opozarjajo, da napadalci oziroma goljufi za ustvarjanje prepričljivih oglasov v slovenščini vse bolj uporabljajo tudi orodja umetne inteligence. Lažne trgovine so ob tem dobro optimizirane za iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo že z nekaj ključnim besedami.

SI-CERT

Lov na kreditne kartice

Še ena vrsta goljufivih oglasov, ki se prav tak odvija na Facebooku, so oglasi, ki vodijo v tako imenovano prevaro s skrito naročnino. Goljufi od žrtve poskušajo izvabiti številko kreditne kartice, a gre v ozadju v resnici za naročnino na neko storitev, kjer se lahko simbolični znesek v višini nekaj evrov že po nekaj dneh spremeni v »naročnino do 60 evrov, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice.«

Za omejevanje tovrstnih zlorab in boljšo zaščito potrošnikov je na voljo zelo malo vzvodov, so še opozorili. Uporabnikom sicer svetujejo, naj vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov in podobno.

Pozoren je treba biti tudi na Facebook strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljavci strani so iz tujine, obenem pa imajo aktivno množico oglasov, ne vzbujajo zaupanja. Vredno je preveriti tudi komentarje ostalih sledilcev, kjer izstopaj predvsem komentarji botov, za katerimi seveda ne stojijo resnične osebe. Gre za umetno ustvarjene profile pod nadzorom goljufov. »Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo nek izdelek ali investicijsko priložnost,« so še zapisali.