© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Berlin v težavah
Čas branja 1 min.

Rusija opozarja Nemčijo: Srečanje s teroristom ne bo ostalo brez posledic


D.K.
27. 4. 2026, 19.12
Posodobljeno
19:39
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Napet diplomatski preobrat: Rusija opozarja Nemčijo.

Ahmed Zakajev
Profimedia
Ahmed Zakajev

Rusko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo nemškega veleposlanika zaradi domnevnih stikov med nemškimi politiki in posamezniki, ki jih Moskva uvršča med teroriste, so sporočili v Moskvi. Kot razlog za poziv je ministrstvo navedlo srečanje v Kijevu med poslancem nemške konservativne stranke CDU in čečenskim vodjo Ahmedom Zakajevom.

Zunanje ministrstvo v Moskvi je sporočilo, da je ostro protestiralo pri nemškem veleposlaniku v Moskvi Alexandru Grafu Lambsdorffu zaradi srečanja v Kijevu med poslancem bundestaga iz Krščansko-demokratske unije (CDU) Roderichom Kiesewetterjem in Ahmedom Zakajevom, "vodjo teroristične organizacije Čečenska republika Ičkerija, ki je v Rusiji prepovedana", je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Kiesewetter naj bi v začetku tega meseca obiskal Ukrajino. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva se je tam srečal z voditeljem samooklicane Čečenske republike Ičkerija, kar je označilo za dokaz nemškega vmešavanja v ruske notranje zadeve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Preberite še

Berlin zavrača obtožbe Moskve: “Popolnoma neutemeljeno”

Zunanje ministrstvo v Berlinu je poziv veleposlanika na pogovor označilo za popolnoma neutemeljen ukrep. Veleposlanik Lambsdorff pa je zavrnil obtožbe Moskve, da srečanje med nemškim poslancem in čečenskim politikom v Kijevu predstavlja vmešavanje v notranje zadeve Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poslanec Kiesewetter je zavrnil ruski protest in za dpa povedal, da se je srečal z Zakajevom kot "podpornikom Ukrajine, a tudi kot pomembnim glasom proti imperialni in kolonialni Rusiji".

Tako imenovana Čečenska republika Ičkerija je nastala po razpadu Sovjetske zveze in leta 1991 pod vodstvom Džoharja Dudajeva razglasila neodvisnost od Rusije, kar je sprožilo vojno z Moskvo. Dudajev, ki je bil obtožen terorističnih napadov, je bil leta 1996 ubit v ruskem raketnem napadu, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Njeno neodvisnost priznava Ukrajina, mednarodno pa ni priznana. Člani gibanja Ičkerija se danes borijo ob boku ukrajinskih sil proti ruski agresiji. Sodelovali so tudi v bojih v ruskih obmejnih regijah Kursk in Belgorod, kamor so v preteklosti vdrle ukrajinske sile.

Zakajev, ki pogosto obiskuje Ukrajino, je nedavno pozval Kijev, naj zavrne vse pogoje, ki jih je za končanje vojne postavil ruski predsednik Vladimir Putin. Namesto tega se je zavzel za boj do popolne osvoboditve ukrajinskega ozemlja, ki ga zasedajo ruske sile, še poroča dpa.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.