Korupcija na lokalni ravni: Večina občin ne poroča o lobističnih stikih
Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije razkriva težave pri razumevanju pravil lobiranja in nizko raven poročanja o lobističnih stikih na občinski ravni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v poročilu o lanskem delu na področju lobiranja ugotavlja, da med zavezanci še vedno prevladuje precejšnje nerazumevanje določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter z njimi povezanih obveznosti. Posebej zaskrbljujoče je stanje poročanja o lobističnih stikih na lokalni ravni.
Lani je namreč le šest občin (Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova–Polhov Gradec in Kranj) poročalo o skupaj 28 lobističnih stikih, čeprav je glede na naravo njihovega dela in sprejemanje občinskih aktov mogoče sklepati, da do lobiranja v praksi prihaja bistveno pogosteje. Zaradi trenda slabega poročanja bo Komisija nadaljevala z izobraževanji na tem področju.
Zaradi trenda slabega poročanja bo Komisija nadaljevala z izobraževanjem na tem področju, saj je zaznavanje in poročanje lobističnih stikov pomemben dejavnik zagotavljanja transparentnosti skupnosti in posledično njenega delovanja v javnem interesu, do konca leta pa bo opravila tudi pregled spoštovanja določb ZIntPK s področja lobiranja pri določenih samoupravnih lokalnih skupnostih.
Med skupno 4.882 lobističnimi stiki, o katerih so lani poročali lobiranci, so jih največ zabeležili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (1.187), v Državnem zboru RS (1.047), na Ministrstvu za finance (470), Ministrstvu za digitalno preobrazbo (329) ter Ministrstvu za zdravje (244).
Nujne zakonske premembe
Komisija hkrati pri večini zavezancev še vedno zaznava težave pri razločevanju med stiki, ki predstavljajo (ne)zakonito lobiranje, in tistimi, ki to niso ter zato niso predmet poročanja. Takih primerov je približno deset odstotkov vseh prijavljenih stikov.
Najpogosteje gre za zgolj prošnje za srečanje ali za situacije, v katerih oseba, ki prejme stik, ne nastopa v vlogi lobiranca, ker ne sodeluje ali ne odloča pri sprejemanju predpisov oziroma drugih zadev.
Tudi v tem primeru bo Komisija nadaljevala s seznanjanjem lobirancev z najpogostejšimi napakami, predlaga pa tudi razmislek o spremembi zakonodaje na področju lobiranja.
V register vpisanih le 84 lobistov
Večino lobiranja sicer ne izvajajo registrirani lobisti, teh je bilo ob koncu leta vpisanih 84, temveč zakoniti zastopniki interesnih organizacij oziroma njihovi izvoljeni predstavniki.
Pri tem je skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča od leta 2024 pojem izvoljenega predstavnika treba razlagati restriktivno. To pomeni, da člani društev, združenj, sindikatov, zbornic ali podobnih organizacij ter člani organov upravljanja in nadzorniki ne smejo lobirati v imenu teh organizacij, če se predhodno ne vpišejo v register lobistov.
Najpogosteje zaznana kršitev je prav lobiranje neregistriranih oseb. V takih primerih Komisija uvede prekrškovni postopek zoper lobista (zaradi nezakonitega lobiranja), lobiranca (ker stika ni odklonil oziroma ga ni prijavil) ter po potrebi tudi zoper interesno organizacijo, če je do nezakonitega lobiranja prišlo z njeno vednostjo. Leta 2025 je Komisija uvedla 115 prekrškovnih postopkov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
