Za te šole je bilo premalo mest: kam letos želijo mladi?
Pred pomembno življenjsko prelomnico je 23.580 mladih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Največ jih je izbralo srednje strokovno izobraževanje, medtem ko so morale številne šole zaradi velikega zanimanja omejiti vpis. Toda pogled na trg dela razkriva zanimiv paradoks: delavcev primanjkuje tudi v poklicih, za katere se mladi izobražujejo.
Čez nekaj dni se bodo za več tisoč mladih odprla vrata novega življenjskega obdobja. Po končanem prenosu prijav za vpis v srednje šole v šolskem letu 2026/27 je bilo prijavljenih 23.580 kandidatov. Čeprav je bilo mest na ravni države dovolj, še zdaleč niso bila enakomerno razporejena glede na želje bodočih dijakov. Za nekatere programe je bilo zanimanja toliko, da so morale šole omejiti vpis, drugje pa je kandidatov primanjkovalo.
Kam torej danes vleče slovenske najstnike? Podatki kažejo, da največ mladih ne izbira gimnazij, temveč strokovno izobraževanje.
Več kot štirje od desetih v strokovne šole
Za programe srednjega strokovnega izobraževanja se je prijavilo 9.803 kandidatov oziroma 41,6 odstotka vseh. Gimnazijske programe je izbralo 7.713 oziroma 32,7 odstotka kandidatov, srednje poklicno izobraževanje 5.146 oziroma 21,8 odstotka, nižje poklicno pa 918 mladih.
Razmerja se glede na preteklo leto niso bistveno spremenila. Lani se je za srednje strokovno izobraževanje odločilo 42,1 odstotka kandidatov, za gimnazije 32,8 odstotka in za srednje poklicne programe 21,6 odstotka.
Bolj opazna sprememba je pri nižjem poklicnem izobraževanju. Število prijavljenih se je z lanskih 842 povečalo na 918. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ugotavlja, da se tako nadaljuje trend povečanega zanimanja za te programe.
Na začetku je bilo sicer za prihodnje dijake razpisanih 26.049 mest. Osnovno šolo letos zaključuje 21.562 devetošolcev, zato je bilo mest na ravni države več kot dovolj. Toda mladi seveda ne izbirajo šol tako, da bi se enakomerno razporedili po državi in programih.
Za nekatere šole je zanimanja preveč
Po končanem prenosu prijav je ministrstvo omejitev vpisa odobrilo na 65 šolah oziroma šolskih centrih. Na seznamu niso samo gimnazije, temveč vrsta strokovnih in poklicnih programov.
V Ljubljani so omejitev med drugim uvedle številne gimnazije, med njimi Bežigrad, Ledina, Poljane, Vič, Jožeta Plečnika, Šiška, Šentvid in Moste. Omejitve imajo tudi gimnazije in gimnazijski programi v Mariboru, Celju, Kopru, Novi Gorici, na Ptuju in drugod po Sloveniji.
Toda seznam razkrije še precej več o željah današnjih najstnikov. Med programi z omejitvami se pojavljajo zdravstvena nega, tehnik računalništva, elektrotehnik, veterinarski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik, predšolska vzgoja, frizer, avtoserviser in tehnik mehatronike.
Zanimanje za nekatere programe je veliko kljub visokemu številu razpisanih mest. Srednja zdravstvena šola Ljubljana ima denimo omejitev vpisa v program zdravstvena nega, čeprav je zanj razpisanih 240 mest. V Mariboru in Celju je pri istem programu omejitev pri 140 mestih.
Zdravstvo je tako zanimiv primer: mlade očitno privlači, obenem pa je prav to eno od področij, kjer delodajalci že zdaj težko najdejo dovolj zaposlenih.
Računalništvo in tehnika mladih ne odvračata
Podobno velja za nekatere tehnične smeri. Med programi z omejitvami so letos tehnik računalništva, računalnikar, elektrotehnik, elektrikar, tehnik mehatronike, mehatronik operater in strojni tehnik.
Na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana je denimo omejitev vpisa za tehnika računalništva pri 112 razpisanih mestih, za elektrotehnika pri 84. V Mariboru je omejitev pri tehniku računalništva prav tako pri 112 mestih, pri elektrotehniku pa pri 56.
Zelo priljubljene ostajajo tudi nekatere smeri, povezane z osebnimi storitvami. Omejitve pri programu frizer so med drugim v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Celju in Sevnici, na več šolah pa je omejen tudi vpis za kozmetičnega tehnika.
Presenetljivejši je pogled na gradbeništvo. Med programi z omejitvami najdemo celo zidarja, tesarja, pečarja-polagalca keramičnih oblog in inštalaterja strojnih inštalacij. Preprosta razlaga, da se mladi za poklicne in tehnične smeri ne zanimajo več, torej ne drži.
V sedmih mesecih več kot 90 tisoč prostih delovnih mest
Kljub temu je razkorak med izbiro mladih in potrebami gospodarstva velik. Zavod RS za zaposlovanje je samo med januarjem in julijem letos prejel podatke delodajalcev o 90.345 prostih delovnih mestih.
Največ povpraševanja po delavcih s poklicno oziroma srednješolsko izobrazbo je bilo na področjih tehnike, proizvodnih tehnologij, gradbeništva, transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev.
»Trenutno največje primanjkljaje beležimo na področjih zdravstva in oskrbe, na primer pri zdravstvenih tehnikih in bolničarjih, gradbeništva in drugih tehničnih poklicev, na primer pri varilcih, pa tudi na področju varovanja,« pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.
Tudi pogled nekoliko dlje v prihodnost ne kaže bistvenega obrata. Analiza potreb trga dela do leta 2039 kaže, da bo v naslednjih nekaj letih med ljudmi s srednješolsko oziroma poklicno izobrazbo največ primanjkljaja na področjih gradbeništva, transporta, kmetijstva ter ved o okolju.
Kuharji, natakarji, zidarji, vozniki ...
Poklicni barometer Zavoda napoveduje, da bodo delodajalci tudi letos težko našli zaposlene v zdravstvu, šolstvu, gradbeništvu, gostinstvu in prevozništvu.
Na seznamu so med drugim zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, zobozdravniki in bolničarji, učitelji in vzgojitelji, zidarji, krovci, tesarji in mizarji, pa tudi kuharji, natakarji, peki, mesarji ter vozniki težkih tovornjakov, mehaniki in serviserji. Težave so tudi pri iskanju različnih inženirjev in strokovnjakov za logistiko.
Na Zavodu opozarjajo, da iz tega ne smemo preprosto sklepati, da je glavni razlog pomanjkanja delavcev nezanimanje mladih za te poklice. Včasih kader obstaja, vendar nima znanj in spretnosti, ki jih delodajalci iščejo. Ponekod so razlog strukturne značilnosti razpoložljive delovne sile.
Drugod ljudi od zaposlitve odvračajo plača, neugoden delovni čas, zahtevne delovne razmere ali težko fizično delo.
Dobra zaposlitev očitno ni vedno dovolj
Prav tu se pokaže eden največjih izzivov slovenskega trga dela. Poklic, pri katerem delodajalci iščejo delavce, za mlade ni nujno privlačen.
Na ZRSZ med področji, kjer je zanimanje manjše od dejanskih potreb delodajalcev, izpostavljajo tehniko, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehniko, gostinstvo, logistiko ter zdravstvo in socialno oskrbo.
Razlogov je več. Poleg delovnih pogojev in višine plačila omenjajo drugačna pričakovanja mlajših generacij, ugled posameznega poklica, nastajanje novih poklicev ter razkorak med znanji iskalcev zaposlitve in znanji, ki jih potrebujejo podjetja.
Država skuša mlade v nekatere od teh smeri privabiti tudi s štipendijami za deficitarne poklice. A na Zavodu poudarjajo, da bi bilo treba okrepiti tudi privlačnost izobraževanja, tesneje povezati šole in delodajalce ter mladim predstaviti uspešne karierne poti ljudi, ki so se odločili za deficitarne poklice.
Podatki letošnjega vpisa tako ne kažejo, da bi mladi množično obračali hrbet poklicnemu in strokovnemu izobraževanju. Nasprotno – več kot šest od desetih kandidatov je izbralo srednje strokovno ali srednje poklicno izobraževanje. Toda skoraj 24 tisoč individualnih odločitev se še vedno ne ujema povsem s tem, kar potrebuje trg dela.
Za mladimi, ki bodo septembra sedli v srednješolske klopi, je tako šele prva velika odločitev. Ko bodo čez tri ali štiri leta stopili na trg dela, pa bo postalo jasno, kako dobro so se njihove današnje želje ujele s poklici, ki jih bo takrat potrebovala Slovenija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
