Septembra velika sprememba v šolah, učenci je sprva skoraj ne bodo opazili
S 1. septembrom se začne uvajanje prenovljenih učnih načrtov. Prvi bodo na vrsti učenci 1., 4. in 7. razreda, ponekod tudi šestošolci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S 1. septembrom se v slovenskih osnovnih šolah začenja postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov. Prvi bodo spremembe občutili učenci 1., 4. in 7. razredov, pri nekaterih predmetih tudi šestošolci. Več poudarka naj bi bilo na povezovanju znanja, digitalnih kompetencah in sodobnejših pristopih k poučevanju. Ravnatelj Sašo Božič opozarja, da bo za učence sprememba sprva precej manj opazna kot za njihove učitelje.
Novo šolsko leto bo za del osnovnošolcev prineslo pomembno novost, čeprav je prvi šolski dan najverjetneje ne bodo niti opazili. S 1. septembrom se namreč začenja postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov, ki so nastajali v okviru obsežne kurikularne prenove slovenskega šolstva.
Sprememba ne bo zajela vseh razredov naenkrat. Po podatkih ministrstva se bodo prenovljeni učni načrti v šolskem letu 2026/27 začeli uporabljati v 1., 4. in 7. razredu, pri nekaterih predmetih pa tudi v 6. razredu. Uvajanje bo nato postopno potekalo še v prihodnjih šolskih letih.
Kaj bo torej 1. septembra drugače za otroka, ki bo sedel v šolsko klop?
»Na prvi pogled za učence zagotovo nič. Učenec bo prišel v šolo, imel bo pouk, imel bo delovna gradiva, prek katerih bo delal. Veliko več se bo spremenilo za učitelja,« nam je povedal Sašo Božič, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije in ravnatelj OŠ Mengeš.
Pri nekaterih predmetih več sprememb kot pri drugih
Prenova namreč ne pomeni zgolj tega, da bodo otroci namesto ene snovi dobili drugo. Spreminjajo se cilji, standardi znanja in didaktična priporočila, pri čemer obseg sprememb ni pri vseh predmetih enak. »Pri nekaterih predmetih so vsebinske spremembe kurikuluma nekoliko večje, nekje manjše. Učenec bo snov spoznaval po novem kurikulumu,« pojasnjuje Božič.
Tudi način poučevanja se ne bo povsod spremenil čez noč. Kot pravi, veliko učiteljev sodobne metode in pristope k delu z otroki uporablja že zdaj. Novi učni načrti bodo zato ponekod predvsem nadgradili način dela, ki je v učilnicah že prisoten.
Eden pomembnejših poudarkov prenove je povezovanje znanja. V prenovljene dokumente so vključena skupna področja, ki presegajo meje posameznega šolskega predmeta. Med njimi so digitalna kompetentnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, jezik, državljanstvo, kultura in umetnost ter podjetnost.
To pomeni, da denimo digitalno opismenjevanje ne bo naloga zgolj enega predmeta. Vključuje se lahko v različne vsebine, s katerimi se otrok srečuje pri pouku. »Želimo si več medpredmetnega povezovanja, da se vsebine posameznih predmetov tam, kjer je to mogoče, obravnavajo skupaj. Tudi ocene je danes mogoče pridobiti z medpredmetnim povezovanjem,« pravi Božič. Kot enega od primerov vsebin, ki se vključujejo v posamezne učne načrte, omenja prav digitalno opismenjevanje.
Bo zaradi prenove manj snovi?
Za starše in učence je verjetno pomembnejše drugo vprašanje: ali novi učni načrti pomenijo tudi manj snovi, manj učenja in manj obremenitev? Tako preprostega odgovora ni. »Nekatere spremembe v kurikulumu so zagotovo pozitivne. Ali bo za otroke lažje ali težje, ali bo manj snovi ali več snovi, pa težko rečem,« odgovarja Božič.
Tudi iz uradnih izhodišč prenove ni mogoče sklepati, da bo pri vseh predmetih preprosto manj učne snovi. Eden od namenov prenove je sicer bolje uskladiti obseg ciljev z razpoložljivim časom, vendar so spremembe od predmeta do predmeta različne. Pomembnejši poudarek je na povezovanju in nadgrajevanju znanja ter na tem, da otrok pridobljenega znanja ne zna zgolj ponoviti, ampak ga zna tudi uporabiti.
Koliko bo posamezen učenec spremembo dejansko občutil, bo po Božičevih besedah odvisno od tega, v katerem razredu je, za kateri predmet gre in tudi od pristopa njegovega učitelja.
Učitelji so se pripravljali že pred počitnicami
Prav učitelji bodo tisti, ki bodo spremembo občutili precej neposredneje. Novi dokumenti namreč ne pomenijo veliko, če njihovih ciljev ni mogoče prenesti v vsakodnevni pouk.
Na Zavodu RS za šolstvo zato potekajo usposabljanja strokovnih in vodstvenih delavcev za uvajanje prenovljenih učnih načrtov.
Božič pravi, da so se učitelji izobraževanj udeleževali že pred poletnimi počitnicami. »Zavod za šolstvo je organiziral izobraževanja za učitelje. Udeleževali so se jih že maja in junija, izobraževanja oziroma študijske skupine pa imajo tudi zdaj, konec avgusta. Mislim, da so na vsebine pripravljeni.«
Več težav je bilo drugje – pri učbenikih in delovnih zvezkih. Šole morajo namreč sezname gradiv, ki jih bodo otroci potrebovali v prihodnjem šolskem letu, pripraviti precej zgodaj. Ob koncu preteklega šolskega leta pa po Božičevih besedah še ni bilo povsem jasno, katera gradiva bodo potrjena. »Zaradi teh nejasnosti – ali so učbeniki potrjeni ali niso – smo imeli nekaj težav,« pravi.
Šole čaka tudi strošek
Prehod bo nekoliko lažji, ker šolam vseh učbenikov ni treba zamenjati takoj. Še nekaj časa lahko uporabljajo obstoječa gradiva in tako postopoma prilagodijo učbeniške sklade.
Toda prej ali slej bo treba velik del učbenikov zamenjati. »S finančnega vidika bo to kar precejšen zalogaj, ker bo treba v nekaj letih prenoviti oziroma zamenjati precejšen del učbeniškega fonda v šolah,« opozarja Božič.
Za starše to sicer ne pomeni, da bodo morali sami kupiti vse nove učbenike. Učenci jih iz učbeniškega sklada dobijo na izposojo, nabava pa je stvar šole.
Prenova se s septembrom šele začenja
Prvi september tako ne bo dan, ko bi se slovenska osnovna šola nenadoma povsem spremenila. Za učenca bo urnik na prvi pogled podoben kot doslej, učitelj bo stal pred istim razredom, na mizah bodo učbeniki in zvezki.
Sprememba bo bolj postopna in se bo dogajala predvsem znotraj učilnice: v tem, katere cilje bodo učenci dosegali, kako bodo povezovali znanje različnih predmetov in koliko prostora bo namenjenega kompetencam, kot so digitalna pismenost, kritično razmišljanje in uporaba pridobljenega znanja.
Kurikularna prenova se namreč s 1. septembrom ne končuje, ampak se njeno dejansko uvajanje v šole šele začenja. Delo pri pripravi novih in prenovljenih učnih načrtov se nadaljuje tudi v letih 2026 in 2027.
Kot poudarja Božič, pa bo pri tem, kaj bo otrok od prenove na koncu res odnesel, še vedno veliko odvisno od razreda, predmeta in predvsem od učitelja, ki bo novi učni načrt iz dokumenta prenesel v vsakodnevni pouk.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
