Slovenski učenci manjkajo povprečno 120 ur pouka na leto, nekateri tudi 800
Razredniki opozarjajo, da odsotnosti učencev naraščajo, ministrstvo pa poudarja, da šole ne smejo posegati v zdravniška opravičila.
Na državni ravni se evidence o opravičenih in neopravičenih izostankih ne vodi, so pojasnili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ali je otrokova odsotnost upravičena, odloča razrednik, ki mora od staršev sprejeti opravičilo v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo.
Če razrednik presodi, da opravičilo ni utemeljeno, se lahko odloči, da odsotnosti ne opraviči. Zakon o osnovni šoli določa, da mora šola v primeru ponavljajočih odsotnosti ali suma zanemarjanja otroka o tem obvestiti center za socialno delo, so še utemeljili na ministrstvu.
Odsotnosti so vedno večje
"Opravičila so bila vedno prisotna, danes pa se kaže trend njihove večje pogostosti," pravi Tanja Dremšak, učiteljica na Osnovni šoli Frana Roša v Celju. Po njenem mnenju je razlogov več: spremenjene družbene okoliščine, drugačen odnos staršev, do šole ter vse več obšolskih dejavnosti otrok.
Opravičila običajno pišejo starši, ki lahko sami utemeljijo krajše odsotnosti. To je največ do štirih dni. Pri daljših izostankih pa je potrebno zdravniško potrdilo. "Šole imajo v svojih hišnih redih natančno zapisane postopke, zato se pravila med šolami razlikujejo. A povsod velja, da odgovornost nosi razrednik," dodaja učiteljica.
Statistika, ki se je ne da ignorirati
Problem, ki se stopnjuje, ni alarmanten zgolj po številu dni, ampak po urah pouka, ki jih učenec izgubi. Učitelji opažajo, da marsikdo manjka "preveč", da bi to ostala zgolj statistična izjema.
Elektronski sistemi, kot je e-Asistent, natančno beležijo odsotnosti. Povprečno slovenski učenec letno izpusti približno 120 ur pouka, kar predstavlja 13,4 odstotka vseh ur, navaja učiteljica. Največ učencev se giblje med 8 in 14 odstotki odsotnosti, a obstajajo primeri, kjer številke presegajo razumne okvire.
Na celjski osnovni šoli je bilo lansko leto 12 učencev z več kot 300 odsotnimi urami, njihovo povprečje je znašalo 452 ur, kar pomeni skoraj polovico vseh ur pouka.
Izjemen je primer učenca, ki je manjkal 808 ur, kar je 83,5 odstotka šolskega leta.
"Takšni podatki jasno kažejo, da lahko visoke odsotnosti resno vplivajo na izobraževalni proces," opozarja Dremšakova.
Šole nimajo mehanizmov preverjanja
Ena največjih težav je, da šole nimajo pravnih pristojnosti, da bi preverile resničnost opravičil. Razredniki lahko pri starših zahtevajo dodatna pojasnila ali zdravniško potrdilo, a neposrednega preverjanja ni.
"Preverjanje je možno le posredno – s spremljanjem vzorcev odsotnosti, pogovori z učencem in starši. Če obstajajo dvomi, se lahko zahteva zdravniško potrdilo tudi za krajše odsotnosti. V praksi pa to pogosto povzroča dodatne napetosti," doda učiteljica.
Kočevski primer jasno kaže, kje je meja
Kako občutljivo je področje opravičil, je pokazal primer z Gimnazije Kočevje. Slovenski mediji so poročali o primeru, ko je svet zavoda po burnih razpravah razrešil ravnatelja Gregorja Pečana, ki je med drugim v lokalnem zdravstvenem domu preverjal zdravniška opravičila dijakov.
Ob tem so se sprožile burne reakcije, posledice za ravnatelja pa so bile velike. Takšno ravnanje so starši označili za nedopusten poseg v zasebnost, ministrstvo pa poudarja, da šole v zdravstveno dokumentacijo ne smejo posegati.
"Preverjanje zdravniških opravičil v zdravstvenih ustanovah je prepovedano poseganje v zasebnost. Tak ukrep lahko privede do razkola med starši in šolo ter izgube zaupanja," opozarja Dremšakova.
Učitelji pogosto ostajajo sami
Čeprav imajo učitelji možnost, da dvome o odsotnostih posredujejo razredniku ali svetovalni službi, pogosto ostajajo sami pri soočanju s posledicami.
"Šola lahko zahteva zdravniško potrdilo, spremlja napredek učenca in ga usmerja k nadomeščanju zamujenih vsebin. V skrajnih primerih lahko obvesti center za socialno delo. A sistemskih rešitev za obravnavo neustreznih opravičil preprosto ni," pravi Dremšakova.
Zaupanje in odgovornost
Naraščajoče število odsotnosti kaže, da šole in starši stojijo pred resnim izzivom. Na eni strani je nujno varovanje zasebnosti in spoštovanje zdravstvene dokumentacije, na drugi pa odgovornost za to, da otrok ne izgublja dragocenih ur pouka. Če se razkorak ne bo zmanjšal, bodo posledice čutili predvsem učenci. Tisti, ki zaradi preštevilnih odsotnosti izgubljajo stik z znanjem in vrstniki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
