Profimedia

Ta četrtek je v Bruslju na sporedu zasedanje okoljskih ministrov. Obravnavali bodo predlog za dopolnitev podnebnega zakona, ki med drugim vključuje cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990.

Pričakovati je bilo, da bodo ministri tokrat predlog tudi sprejeli, da bi tako lahko nove načrte še pravočasno posredovali Združenim narodom. Sam datum zasedanja namreč ni naključen, saj morajo države še pred koncem septembra na Združene narode poslati nove podnebne načrte za zmanjšanje emisij do leta 2035, da se lahko v ZN pripravijo na novembrski podnebni vrh COP30 v Braziliji. V EU so nameravali te cilje pripraviti na podlagi svojih ciljev do leta 2040, a se to kot kaže ne bo zgodilo.

Podnebna kriza

Dokazov o podnebnih spremembah je dovolj. Bodo ljudje verjeli?

Več držav prosilo za preložitev odločitve

V zadnjem obdobju se je pojavilo več držav članic EU, tudi nekaterih največjih, ki nasprotujejo hitremu sprejetju predloga in si želijo podnebne cilje celo znatno znižati. Da o predlogu ta četrtek ne bodo glasovali, je pred dnevi za Politico potrdilo več evropskih diplomatov. Vlade v EU so namreč precej razdeljene glede vprašanja, kako ambiciozen načrt za boj proti podnebnim spremembam si želijo.

Med državami, ki najmočneje zavirajo sprejetja predloga, naj bi bile Francija, Poljska, Nemčija in Italija. Zahtevale naj bi, da se končno odločitev preda v roke predsednikov vlad, ki se bodo srečali šele na vrhu 23. oktobra.

Profimedia

Skratka, odločitev bi se s Sveta EU preselila na Evropski svet, kar pa ne bi pomenilo le, da ne bo sprejeta pravočasno za podnebni vrh, temveč bi pomenilo tudi težjo pot do sprejetja, saj morajo voditelji držav članic za razliko od ministrov odločitve sprejeti soglasno. S tem tvegajo, da bi lahko predlog z vetom ustavila ena sama država članica.

Navedene države v svojih željah sicer niso osamljene. Za preložitev odločitve naj bi zaprosile tudi Češka, Malta, Avstrija, Slovaška, Romunija, Madžarska in Latvija.

Slovenija cilje podpira

Na drugi strani potrditev novih, bolj ambicioznih ciljev, med drugimi najglasneje zagovarjajo Danska, Španija in Nizozemska. Med temi državami je tudi Slovenija.

Kot so za Svet24 pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, sta tako vlada kot državni zbor že sprejela stališče do zadevne okvirne zakonodaje, ki predstavlja izhodišče za upravljanje podnebnih politik do leta 2040. Slovenija predlagani cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov podpira. Na vladi in ministrstvu namreč menijo, da mora biti »evropska podnebna politika utemeljena na znanosti in skladna s cilji pariškega sporazuma.«

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da podporo temu cilju pogojujejo z »vzpostavitvijo ustreznega podpornega okvira za doseganje cilja, ki predpostavlja pravično porazdelitev bremen, upoštevanje nacionalnih specifik pri določanju nacionalnih ciljev ter pravično razporeditev finančnih sredstev na ravni EU.«

Sašo Švigelj

Da v New York ne bi odšli praznih rok

Po poročanju tiskovne agencije Reuters naj bi v EU zdaj v iskanju rešitve za zagato razmišljali, da bi Združenim narodom poslali začasni cilj, tako imenovano »izjavo o nameri« zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990 za od 66,3 do 72,5 odstotka. O končnem cilju za leto 2035 bi nato odločili po sprejetju dogovora o podnebnih ciljih do leta 2040.

Podnebne spremembe

Leto 2024: Najbolj vroče leto doslej in kako podnebne spremembe spreminjajo svet

S tem bi se izognili, da na generalno skupščino Združenih narodov, ki bo prihodnjo sredo v New Yorku in na kateri generalni sekretar ZN Antonio Guterres pričakuje predložitev novih ciljev, prispejo praznih rok.

Če bi na drugi strani dogovor ministri sprejeli že ta četrtek, bi lahko v New York poslali precej ambicioznejši cilj 72,5-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, izračunan na podlagi ciljev za leto 2040. Na drugi strani je spodnji prag izračunan na podlagi kombinacije obstoječih podnebnih ciljev do leta 2030 in 2050.

Bomo izgubili primat?

Zaradi dogajanja ostaja odprto vprašanje, kako ambiciozni bodo na koncu podnebni cilji EU, ki si želi v skladu s pariškim sporazumom do leta 2050 doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov.

Pogorelo že 440.000 hektarjev

Evropa v plamenih: na dobri poti do najslabšega leta v zgodovini meritev

Evropska unija je imela doslej pri postavljanju ambicioznih ciljev vodilno vlogo, kar ni presenetljivo, saj se Evropa po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus med vsemi celinami segreva najhitreje, od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej celo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

V Evropski uniji zdaj tvegajo, da bodo na novembrskem podnebnem vrhu COP30 s cilji celo zaostali za drugimi največjimi onesnaževalci na svetu, vključno s Kitajsko.

Profimedia

Slovenija se segreva še hitreje od evropskega povprečja

Na slovenskem okoljskem ministrstvu so glede ambicioznosti ciljev poudarili, da je prehod v podnebno nevtralnost v strateškem interesu EU, saj »zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv, krepi evropsko energetsko varnost, spodbuja inovacije in konkurenčnost ter ustvarja nova delovna mesta.«

Po njihovih navedbah je prehod še posebej pomemben za Slovenijo, saj se segreva hitreje od evropskega povprečja in je med najbolj ranljivimi državami EU. Ob tem so navedli še podatke Evropske agencije za okolje (EEA), v skladu s katerimi je bila skupna gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih nesreč v obdobju 1980–2023 v 38 evropskih državah ocenjena na več kot 790 milijard evrov. »Preračunano na prebivalca je bila gospodarska škoda najvišja prav v Sloveniji, in sicer kar 8733 evrov na prebivalca v zadnjih 44 letih.« Na ministrstvu razogljičenje podpirajo tudi zato, ker ga bo spremljalo manjše onesnaževanje okolja.